Po besedah govorca nemške vlade Steffena Seiberta so trenutno združitve beguncev z drugimi člani družine nemogoče, saj se nemške oblasti na vso moč trudijo, da popišejo in nastanijo tiste prebežnike, ki so že prišli v Nemčijo in še prihajajo iz Sirije. "Če pogledamo realno stanje po državi, je vsem lahko jasno, da združevanja družin pod temi pogoji preprosto niso mogoča," je povedal Seibert in dodal, da ta ukrep ne bo zajemal spremembe nemške zakonodaje.

Seibertove napovedi sledijo po novih sporih znotraj nemške vladne koalicije, ki so izbruhnili v petek, potem ko je notranji minister Thomas de Maziere očitno vlado ujel nepripravljeno in pozval k omejitvam pri podeljevanju azila sirskim beguncem. A zdaj Seibertove izjave nakazujejo, da se je vlada premaknila v smer, ki jo je nakazal notranji minister, torej da se sirskim beguncem v Nemčiji ne onemogoči združevanje s člani njihovih družin. Poleg tega je pozval še k časovni omejitvi pravice do bivanja za sirske begunce na eno leto.

Iz Švedske in Norveške pa poročajo, da so v preteklem tednu zaznali rekorden prihod prebežnikov.

Na Norveškem in Švedskem porast prihoda prebežnikov
Po podatkih švedske agencije za migracije so od 2. novembra do nedelje našteli 10.201 novih prošenj za azil. Od tega je bilo kar 4.333 prosilcev iz Afganistana, med njimi kar 2.933 mladoletnikov brez spremstva, 2.719 iz Sirije in 1.405 iz Iraka. Švedska letos pričakuje od 140.000 do 190.000 prošenj za azil - še poleti so jih pričakovali pol manj.

Več kot polovica prebežnikov na Norveško prihaja čez mejni prehod Storskog na kopenski meji z Rusijo, daleč v Arktiki. Številni ta avtocestni prehod prečkajo na kolesih, saj peš to ni dovoljeno. Norveška premierka zavrača vse glasnejše pozive, naj prehod zapre, in pravi, da bi se s tem težava le preselila na druge dele okoli 200-kilometrske meje. Norveški direktorat za migracije je danes sporočil, da so pretekli teden prejeli 2.452 prošnji za azil, od tega 899 Afganistancev, 692 Sircev in 228 Iračanov.

Bruselj Hrvaški 16 milijonov evrov
Hrvaška bo od EU-ja dobila 16,43 milijona evrov nujne pomoči za okrepitev policistov na hrvaško-srbski meji kot tudi za izboljšanje razmer v začasnih nastanitvenih centrih. Finančna pomoč Bruslja prihaja iz Sklada za notranjo varnost - meje in vizume ter iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, sprostili so po 3,99 milijona in 12,43 milijona evrov. Evropska komisija je pomoč namenila financiranju ukrepov, ki jih je Hrvaška sprejela od 16. septembra.

Omenjena pomoč je del rednih sredstev iz evropskih skladov, ki jih bo Hrvaška prejela za izvajanje nacionalnih programov za obdobje 2014-2020. Nacionalna programa sta v zadnjih fazah pogajanj in predvidevata osnovni znesek 17,1 oziroma 35,6 milijona evrov, pojasnjujejo v Bruslju. Evropska komisija je prejšnji teden odobrila 10,17 milijona evrov nujne pomoči Sloveniji pri spopadu z migracijskimi tokovi.

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je ob tej priložnosti zatrdil, da pomoč Hrvaški dokazuje "podporo komisije članicam EU-ja, ki se spopadajo z vse močnejšimi migrantskimi pritiski".

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.