Nedeljski referendum je v skladu z odločitvijo madžarske volilne komisije sicer pravno neveljaven. Na njem je nekaj več kot 98 odstotkov volivcev glasovalo proti kvotam, a je bila udeležba 39,9-odstotna, za veljavnost pa je zahtevana več kot 50-odstotna.
"Spoštujemo demokratično voljo madžarskega ljudstva - tako tistih, ki so glasovali, kot tudi tistih, ki niso," je dejal predstavnik Evropske komisije Margaritis Schinas, ki je dodal, da je pristojnost "madžarske vlade, da se odloči, kaj bo naredila z izidom tega nacionalnega referenduma". Madžarski premier Viktor Orban je kljub neveljavnosti izid referenduma sicer označil za izjemnega in napovedal vložitev predloga ustavnega dopolnila v parlament, ki naj bi vgradil "voljo ljudi v ustavo".
Schinas se tudi ni želel opredeljevati glede ugibanj o tem, da bi referendum o begunskih kvotah lahko spodbudil podobne težnje v drugih državah članicah. "Kar je del evropskega pravnega reda, je treba izpolnjevati," je dejal.
Glede reševanja begunske krize, do katerega so marsikje v Evropi kritični, pa je Schinas dejal, da "čudežne rešitve ni". Potrebujemo celosten pristop, ki vključuje tudi načrt o premestitvah in preselitvah prosilcev za azil, kar pa je le del rešitve, in ne edina rešitev, je poudaril.
Udeležba prenizka za veljavnost
Udeležba je bila torej nižja od zahtevane. Od osmih milijonov volivcev se jih je na volišča odpravilo samo 3,3 milijona, pri čemer je samo en volilni okraj kvorum dosegel, najnižja udeležba pa je bila v Budimpešti.
Evropski časopisi so v današnjih izdajah večinoma kritično komentirali madžarski referendum. Italijanski Corriere della Sera navaja, da so Madžari dali zaušnico premierju Viktorju Orbanu, La Repubblica pa piše o "grozoviti farsi". "In za farso se je ta referendum tudi izkazal. Ljudstvo, na katero se sklicujejo majhni in veliki diktatorji, je tokrat molčalo. Morda je začutilo goljufanje. A škoda za ugled Madžarske in prihodnjo usodo Evrope ostaja. Veliko upanje je postalo iluzija. Upali smo, da se bo s padcem Berlinskega zidu končala doba zidov in bodečih žic. A zdaj se dogaja prav nasprotno," navaja rimski dnevnik.
Belgijski časopis De Tijd piše, da si Bruselj lahko zdaj oddahne, a opozarja, da bo izid okrepil skrajno desni Jobbik, kar je sicer trend po vsej Evropi, slovaški dnevnik Sme pa izpostavlja, da je Orban z referendumom skozi okno vrgel 40 milijonov evrov. "Za referendum, ki ni bil nič drugega kot kampanja zanj in ki naj bi preglasil mednarodne kritike na njegov račun zaradi njegovega avtoritarnega načina vladanja in korupcije v državi."
Madžarski opozicijski dnevnik Nepszabadsag pa: "Pri vsem tem ne smemo nikoli pozabiti, kakšno ceno plačujemo za Orbanovo (referendumsko) akcijo ... Za to, da nekdaj javni mediji brez smisla in razuma netijo paniko pred terorizmom, za to, da so poslance pošiljali med ljudi s sporočili nebrzdanega sovraštva. Za to, da smo bili izpostavljeni temačni, zlovešči kampanji ... Orbanov zločin je v tem, da je Madžarsko želel spremeniti v nekaj, kar ne more biti. In država mu je sporočila: V to ne bom privolila."
Orban, ki je pred odprtjem volišč trdil, da bo, če volivci kvote potrdijo, odstopil, je kljub neveljavnemu referendumu izide pozdravil kot izjemne, saj da je število tistih, ki so glasovali proti kvotam, preseglo število glasov za vstop Madžarske v EU leta 2004. Obenem je poudaril, da EU ne more prisiliti Madžarske, da sprejme begunce, in napovedal vložitev predloga ustavnega dopolnila v parlament, ki naj bi vgradil "voljo ljudi v ustavo".
"Uveljavitev volje ljudstva" je napovedal tudi v današnjem nastopu v parlamentu, kjer je dejal, da ga je izid spodbudil. "Napadli smo bruseljski sistem kvot (...) izid nam kaže, da se moramo boriti," je dejal. Referendum je tako po njegovih besedah "dosegel svoj cilj" in "razjasnil zadeve", poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Tudi v vladajoči stranki Fidesz so poudarili, da gre za zmago in da je politično treba slediti volji volivcev, tiskovni predstavnik vlade Zoltan Kovacs pa je dejal, da imata madžarska vlada in parlament dolžnost ukrepati na podlagi jasno izražene volje volivcev na referendumu. "Vlada je bila pobudnica referenduma, zato je izid tako politično kot pravno zavezujoč. Tistih 50 odstotkov bi bilo lahko odločilnih, če bi bil s tem parlament prisiljen sprejeti odločitev. A parlament stoji za vlado glede te odločitve. S tem je vlada dobila mandat," je dejal.
Bojkot opozicije
Opozicija je referendum bojkotirala, nekatere stranke pa so volivce pozvale, naj v znak protesta proti vladni politiki oddajo neveljavno glasovnico. Teh je bilo nazadnje več kot 200.000 oz. štirikrat več kot glasovnic za.
Vodja skrajne desničarske stranke Jobbik Gabor Vona je izid referenduma označil za osebni neuspeh Orbana, premier pa si je po njegovem mnenju s tem referendumom zabil avtogol. Ob tem je Orbana zaradi spodletelega referenduma pozval k odstopu. "Morate odstopiti, kot je to storil David Cameron, kot je norma v evropski politiki. Vem, da ne boste, bi pa lahko vsaj ponudili opravičilo," je dejal.
Vodja opozicijske Socialistične stranke Gyula Molnar medtem poudarja, da bi bila kakršna koli poteza vlade na podlagi neveljavnega referenduma neustavna.
Na referendumu so volivci odgovarjali na vprašanje "Ali želite dovoliti EU-ju, da brez podpore parlamenta predpiše preselitev nemadžarskih državljanov na Madžarsko?"
Moč Madžarom, ne Bruslju
Z referendumom je želel Orban po lastnih besedah dokazati, da večina Madžarov želi moč sprejemanja odločitev, "ki zadevajo njihovo prihodnost, prihodnost njihovih otrok in madžarske kulture", ohraniti v rokah lastne vlade in je ne predati EU-ju. A analitiki so poudarjali, da je šlo predvsem za Orbanov poskus, da bi si utrdil oblast, in da pri tem vseeno ne gre za začetek madžarske različice "brexita", saj se Orban še kako dobro zaveda, kako močno je madžarsko gospodarstvo odvisno od subvencij EU-ja.
Prvi tuji odzivi na spodleteli referendum so sicer previdni. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki je sicer sam v nedeljo pozval k opustitvi načrta EU-ja o prerazporeditvi beguncev, je članice EU-ja opozoril, da je mogočih več interpretacij referenduma. Že v nedeljo zvečer je opozoril, da je dejansko več Madžarov glasovalo proti begunskim kvotam, kot pa jih je glasovalo za vstop v EU.
Tudi tedaj je bila namreč volilna udeležba le 45-odstotna. Kurz je opozoril tudi, da je bila na Madžarskem udeležba zelo nizka tudi na zadnjih volitvah v Evropski parlament - le 29-odstotna. Zato je mogoče izide referenduma "interpretirati v vsako smer". "Ne smemo pa narediti napake, da bi izide interpretirali na način, da si Madžarska želi več migrantov," je dejal Kurz. Dejal je še, da je v Evropi veliko držav, kjer razmišljajo podobno kot na Madžarskem, in "jim ni všeč politika, ki se izvaja na tem področju". Menil je, da "nekaj srednjeevropskih držav, predvsem Nemčija", drugim vsiljujejo politiko, ki je ne želijo.
Plenković: Sporočilo je pomembno
Previden v odzivih je bil tudi najverjetnejši mandatar za sestavo nove hrvaške vlade, sicer evropski poslanec Andrej Plenković, ki meni, da bo morala madžarska vlada upoštevati sporočilo volivcev, enako pa tudi EU. "Slab odziv volivcev na referendum je bil na neki način pričakovan, saj jih ta tema očitno ni dovolj motivirala. Zdaj mora madžarska vlada upoštevati to sporočilo. A enako so določeno sporočilo dali tudi tisti, ki so glasovali, in to je pomembno sporočilo za EU," je dejal Plenković.
Referendum je Orbanova vlada razpisala zaradi sheme EU-ja za premestitev beguncev med članicami Unije, ki predvideva premestitev 160.000 beguncev iz najbolj obremenjenih članic Italije in Grčije v druge države članice, da bi tako pomagali članicama, ki se spoprijemata z velikimi migracijskimi pritiski. Madžarska naj bi po tem načrtu sprejela okoli 1.300 prosilcev za azil, a ni doslej sprejela niti enega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje