Ursula von der Leyen. Foto: Reuters
Ursula von der Leyen. Foto: Reuters

"Sodišče v celoti zavrača tožbo (Madžarske in Poljske)," so sporočili iz Luxembourga. Sodišče je sledilo mnenju generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sancheza - Bordone, ki je decembra lani predlagal zavrnitev obeh tožb.

Evropska zakonodaja v obliki uredbe, ki je začela veljati januarja lani, opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam.

Von der Leyen napovedala ukrepanje za "zaščito proračuna"

Evropska komisija bo v prihodnjih tednih pripravila smernice za uporabo mehanizma v praksi, je napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen.

"Sodišče je potrdilo zakonitost tega pomembnega orodja, ki nam omogoča boljšo zaščito proračuna EU-ja in finančnih interesov Unije pred kršitvami načel vladavine prava," je zapisala v izjavi za javnost.

Komisija spremlja razmere v članicah, in ko bodo pogoji za uredbo izpolnjeni, se bomo odločno odzvali, je še napovedala von der Leyen.

Podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova pa je tvitnila, da je zdaj jasno, da lahko komisija "odločno ukrepa za zaščito denarja evropskih državljanov".

Sodišče EU-ja zavrnilo tožbi Madžarske in Poljske

Evropski parlament poziva komisijo k ukrepanju

Evropski poslanci so v razpravi o odločitvi Sodišča EU pozvali Evropsko komisijo k ukrepanju. Prepričani so, da sedaj ni nobenih ovir več, zato je treba stopiti v bran vladavini prava. "Danes je dober dan," je ob začetku razprave dejala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Izrazila je še pričakovanje Evropskega parlamenta, da bo komisija ta mehanizem zdaj tudi uporabila in s tem pokazala, da vladavina prava ni nekaj, o čemer se je mogoče pogajati.

Evropski komisar za proračun Johannes Hahn je pozdravil odločitev sodišča, saj da imajo sedaj na voljo novo orodje, s katerim lahko zagotovijo, da gre davkoplačevalski denar tja, kamor mora. Glede nadaljnjih ukrepov in dejanj je zagotovil, da so že napredovali pri oblikovanju smernic in da želijo čim prej narediti korak naprej. Še naprej nameravajo tako podrobno spremljati razmere v članicah in preučevati morebitne kršitve, zaradi katerih bi lahko uporabili enega od orodij, s katerimi varujejo sredstva EU pred grožnjami in zlorabami, je dodal.

Francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune je v imenu predsedujoče države Svetu EU zagotovil, da je vladavina prava zaklad EU. Z odločitvijo sodišča pa je EU dobila dodatno orodje za zagotavljanje upoštevanja vladavine prava, je dodal.

Evropski poslanci so večinoma pozdravili odločitev sodišča, ki potrjuje pomen vladavine prava. Evropska komisija mora namreč zagotoviti, da evropska sredstva tudi dosežejo ljudi, katerim so namenjena, ta mehanizem pa pomaga pri tem, je med drugim ocenil evropski poslanec Evropske ljudske stranke (EPP) Siegfried Muresan.

Evropsko komisijo, ki je po njihovem varuh pogodb EU, so poslanci tudi pozvali, naj nemudoma sproži ta mehanizem in ne zavlačuje več. Ob tem so nekateri izrazili kritiko, da komisija ni že pripravila končnih smernic v tem času, ko je sodišče še odločalo o zadevi.

Neizvajanje uredbe kot kompromis članic

Evropski parlament je sicer prav tako pred Sodiščem EU-ja sprožil tožbo proti Evropski komisija, ker uredbe do zdaj ni uveljavljala.

Kompromis z Budimpešto in Varšavo, ki sta pogojevanju razdeljevanja sredstev z vladavino prava vseskozi nasprotovali, je bilo decembra 2020 mogoče doseči, ker so se voditelji članic zavezali, da do odločitve Sodišča EU-ja Bruselj ne bo ukrepal na podlagi te uredbe.

Budimpešta: Odločitev je politična

Budimpešta je odločitev Sodišča EU-ja označila za politično. Pravosodna ministrica Judit Varga je dejala, da je Bruselj zlorabil svojo moč. "Ta sodba je nov način pritiska na našo državo," je na Facebooku zapisala ministrica in dodala, da je odločitev povezana z zakonom, ki so ga lani sprejeli na Madžarskem in je bil deležen kritik Unije. Omenjeni zakon med drugim mladoletnim omejuje dostop do knjig in informativnega gradiva o skupnost LGBT ali spremembi spola.

Varšava: Napad na suverenost

V Varšavi so razsodbo označili za napad na poljsko suverenost. Namestnik pravosodnega ministra Sebastian Kaleta je na Twitterju zapisal, da je sodba "izsiljevanje, katerega cilj je, da nas oropajo pravice do samoodločbe". Dodal je, da se mora Poljska zdaj združiti, da odvrne napad na svojo suverenost, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Tvitnil je še, da je to "zgodovinski dan" za EU, saj da je politična sodba Sodišča EU-ja spremenila evropske pogodbe. "Vsaka neodvisna poljska odločitev zdaj predstavlja tveganje za finančno izsiljevanje," je zapisal Kaleta.

Evropski poslanci iz Slovenije večinoma pozdravili odločitev

Evropski poslanci iz Slovenije so večinoma pozdravili pričakovano odločitev Sodišča EU-ja. Evropska poslanka Tanja Fajon (S & D/SD) je prepričana, da "zgodovinska sodba Sodišča EU jasno zavrača argumente samovoljnih avtoritarnih voditeljev (Mateusza) Morawieckega, (Viktorja) Orbana in (Janeza) Janše ter ponovno vrača moč in vpliv evropskim državljanom".

Foto: EPA
Foto: EPA

Tudi Milan Brglez (S & D/SD) je prepričan, da mora Evropska komisija zdaj čim prej ukrepati, da zaščiti EU in evropsko pravo pred samovoljo držav članic. "Je pa odločitev Sodišča EU-ja tudi prelomna za vse podobne primere, če bi se zgodili v prihodnosti," je dodal.

Poslanca stranke LMŠ Irena Joveva in Klemen Grošelj sta pozdravila odločitev in pozvala k čimprejšnjemu ukrepanju. Joveva je zapisala, da sta bili tožbi zavlačevalna strategija Madžarske in Poljske. "Komisija mora zdaj začeti uporabljati sprejeto uredbo in mehanizem pogojevanja, ne glede na politični dogovor, ki sta ga Orban in Morawiecki izsilila na Svetu EU-ja," pa je tvitnil Grošelj.

Evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS) je v odzivu izrazila pričakovanje politične skupine Evropske ljudske stranke, da bo Evropska komisija čim prej oblikovala smernice za uporabo mehanizma pogojevanja izplačil. "Opozarjamo, da morajo biti pravila glede delovanja pravne države enaka za vse države. V zadnjem času se kot problematični pogosto omenjata tudi Španija in Malta," je dodala.

V EPP-ju so sicer že lani poleti poudarili, da so nujni ukrepi proti tistim državam, ki zlorabljajo načelo pravne države, pa je na Twitterju spomnila Ljudmila Novak (EPP/NSi). "Načelo pravne države je steber vsake sodobne ustavne demokracije. Je eno od temeljnih načel, ki izvira iz skupne ustavne tradicije vseh držav članic EU-ja," je dodala.

Madžarska in Poljska trdili, da za uredbo ni pravne podlage

Madžarska in Poljska sta v tožbah proti Svetu EU in Evropskemu parlamentu zahtevali razglasitev ničnosti te uredbe z argumenti, da zanjo ni ustrezne pravne podlage, da zaobide postopek po 7. členu, ter da gre za prekoračitev pristojnosti Unije in kršitev načela pravne varnosti.

Sodišče je presodilo, da ta mehanizem temelji na ustrezni pravni podlagi, da je združljiv s postopkom iz 7. člena pogodbe EU-ja in da zlasti spoštuje meje pristojnosti Unije in načelo pravne varnosti.

Ob tem je poudarilo, da je mogoče postopek na podlagi uredbe začeti le, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da kršitve dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje za proračun Unije ali zaščito finančnih interesov Unije.

Številne države nasprotovale Madžarski in Poljski

Madžarska in Poljska sta se v postopku vzajemno podpirali. Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Finska, Švedska in Evropska komisija pa so podprli parlament in Svet EU-ja. Sodišče je primera na predlog parlamenta obravnavalo po hitrem postopku.