Bruselj se je za ta korak odločil natanko 100 dni pred napovedanim odhodom Velike Britanije iz EU-ja (29. marec 2019), v času, ko je podpora ločitvenemu sporazumu v britanskem parlamentu negotova. Kot je poudaril podpredsednik Evropske komisije (EK) Valdis Dombrovskis, gre pri predlaganih ukrepih za omejevanje škode. Pozitivnih učinkov ločitvenega sporazuma namreč po njegovih besedah ti ukrepi ne morejo zagotoviti.

Ukrepi po načelu vzajemnosti
EK se je osredotočil na štirinajst ukrepov na šestih področjih, kjer bi brexit brez dogovora povzročil največ motenj za državljane in podjetja v 27 članicah EU-ja. Gre za promet, finančne storitve, carine, izvoz blaga, pravice državljanov in podnebno politiko, zlasti trgovanje z izpusti. EU tako med drugim britanskim državljanom, ki živijo v 27 članicah, obljublja, da bodo še naprej uživali svoje pravice, če bodo enaka zagotovila za državljane 27 članic podali na drugi strani Rokavskega preliva.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je v sredo v Bruslju pojasnila ukrepe na področju prometa – konkretno v letalstvu in cestnem tovornem prometu, je izpostavila, da je to natančen načrt v pomoč ljudem in podjetjem, da se lahko organizirajo. Komisija po besedah Bulčeve predlaga, da letalski promet teče nemoteno iz Velike Britanije v EU in obratno še 12 mesecev, kar stranema dopušča, da pripravita vse potrebno za pogajanja o novi pogodbi sodelovanja na tem področju.

Letalski promet samo "od točke do točke"
Kaj to pomeni za ljudi? Dovoljen bo samo promet od točke do točke, torej bodo letala lahko še naprej letela iz Londona ali katerega koli drugega britanskega mesta v Frankfurt, Ljubljano ali katero koli drugo mesto v EU-ju. Ne bo pa več moglo letalo pobirati potnikov v EU-ju in nadaljevati poti bodisi po Uniji ali na primer v ZDA, ne bo moglo na primer leteti iz Londona v Frankfurt in naprej v Varšavo, je ponazorila komisarka.

Na področju cestnega prometa pa komisija predlaga, da se za devet mesecev zagotovi uporaba obstoječih dovolilnic za pretok tovornega prometa.

Tudi na področju finančnih storitev komisija predlaga prehodno obdobje od 12 in 24 mesecev, odvisno od storitev in njihovega naravnega cikla, je še pojasnila komisarka. Pri carinah gre po navedbah Bulčeve za dogovor o uporabi mednarodne carinske kode, ki bi veljala v primeru brexita brez dogovora, še zlasti je to pomembno za proizvode z dvojno rabo, civilno in vojaško. Vsi ti ukrepi bodo veljali le, če bo Združeno kraljestvo zagotovilo vzajemnost, je izpostavila Bulčeva.

Če London vzajemnosti ne bi bil pripravljen zagotoviti, bi sledil črni scenarij, ko letala dejansko ne bi vzletela, je ponazorila komisarka, ki je sicer prepričana, da se to ne bo zgodilo. V interesu Velike Britanije je namreč, da osnovne storitve delujejo, saj lahko sicer nastane resničen kaos, je opozorila.

EK upa, da bo britanski parlament potrdil ločitveni sporazum
Ti krizni ukrepi so predlogi EK-ja, ki jih morajo potrditi še članice Unije in Evropski parlament. V komisiji sicer še vedno upajo, da bo britanski parlament potrdil ločitveni sporazum in kriznih načrtov ne bo treba udejanjiti. Bulčeva ocenjuje, da so kakšna dodatna pojasnila unije v pomoč pri britanski ratifikaciji še mogoča, a ponavlja, da nikakor ne bo novih pogajanj o ločitvenem sporazumu.

O možnosti podaljšanja dveletnega obdobja za brexit, določenega s 50. členom pogodbe o EU-ju, ki opredeljuje izstop članice iz EU-ja, komisarji v sredo po navedbah Bulčeve niso govorili, obstaja pa po njenih besedah teoretična možnost, da se to obdobje podaljša do poletja. O možnosti drugega referenduma o brexitu Bulčeva danes ni želela ugibati. Poudarila je, da je to stvar britanske politike in državljanov.

Na Otoku omejitev za manj izobražene delavce
Medtem pa načrt britanske vlade glede priseljevanja po izstopu iz EU-ja razkriva, da manj izobraženi delavci iz EU-ja po brexitu ne bodo imeli samodejno pravice delati na Otoku. Državljani EU-ja bodo po sistemu, objavljenem natanko sto dni pred brexitom, za delo v Veliki Britaniji potrebovali vizum, novi sistem priseljevanja pa bo temeljil na usposobljenosti ter bo tako izenačil državljane EU-ja z državljani tretjih držav. Kot je pojasnil notranji minister Sajid Javid, gre za največje spremembe po več kot 40 letih. Kot je še zatrdil, v načrtu, ki naj bi zaživel leta 2021, natančno število, koliko manj priseljencev naj bi država sprejela, ni opredeljeno, bo pa priseljevanje omejil na "vzdržno raven".

Kot je dejal za radio BBC, upajo, da bodo novi ukrepi spodbudili delodajalce, da "bodo najprej pomislili na domače delavce". Po njegovem ni razloga za bojazen, da bi načrt škodoval britanskemu gospodarstvu.

Po navedbah ministra Javida ta bela knjiga, s katero London že zamuja, "upošteva navodila, da moramo prevzeti nadzor nad svojimi mejami in vzpostaviti nov sistem, ki bo deloval v korist Britancev". "To bo sistem priseljevanja, ki bo temeljil na usposobljenosti, ki bo upošteval, kaj lahko ljudje prinesejo, in ne, od kod prihajajo. S tem bo povečal koristi priseljevanja in pokazal, da je Združeno kraljestvo odprto za posle," je povedal Javid.

Na Otoku je precejšnjo zaskrbljenost vzbujal predlog, da bi iz EU-ja sprejemali le priseljence, ki naj bi na leto zaslužili najmanj 30.000 funtov (okoli 33.000 evrov). Predvsem v zdravstvu so opozarjali, da je ta prag previsok, saj bi omejil zaposlovanje medicinskih sester iz EU-ja. Ta prag sicer že velja za priseljence iz tretjih držav.

Javid je potrdil, da bo prag "okoli 30.000 funtov", da pa bi ga lahko znižali za spodbujanje tujih študentov, naj ostanejo in delajo na Otoku, ali za spodbujanje v panogah, kjer primanjkuje delavcev.

Bela knjiga naj bi tudi odpravila zdajšnjo omejitev za priseljevanje visokoizobraženih delavcev, kot so zdravniki in inženirji, iz EU-ja in drugod. Trenutna omejitev znaša 20.700 ljudi. Manj izobraženi delavci, ki bodo želeli priti v Veliko Britanijo, bodo lahko zaprosili le za kratkoročne vizume do enega leta.

Britanska vlada želi z načrtom priseljevanja pridobiti zagovornike brexita v parlamentu, ki zavračajo dogovor o brexitu. A v delih Velike Britanije, ki jim je priseljevanje iz EU-ja koristilo, kot je London, je načrt povzročil razburjenje.

Londonski župan proti načrtu
Londonski župan Sadiq Khan je ocenil, da je načrt zgrešen ter bi lahko povzročil veliko škodo rasti, delovnim mestom in skupnostim v prestolnici in po vsej državi.

Priseljevanje na Otok se je sicer po referendumu leta 2016, na katerem so Britanci s tesno večino podprli brexit, že zmanjšalo. Medtem ko se je v letih 2014 in 2015 v Združeno kraljestvo priselilo po okoli 300.000 ljudi, se jih je lani okoli 280.000.

Je Corbyn Mayevo označil za tepko?
Vodja britanske opozicije Jeremy Corbyn pa se je znašel pod plazom kritik, ker naj bi premierko Thereso May med burno razpravo v parlamentu označil za tepko. Na videoposnetku iz seje parlamenta je videti, kako naj bi Corbyn v odgovor, ko se je Mayeva šalila na njegov račun, ker ni uspel z zahtevo po nezaupnici vladi, zamrmral tepka (angl. stupid woman), a njegovih besed mikrofoni niso posneli. Corbynov tiskovni predstavnik je po poročanju BBC-ja dejal, da Corbyn premierke ni označil za tepko, zato tudi ni potrebno, da se opraviči. "Kolikor jaz razumem, je rekel neumni ljudje (stupid people)," je še dejal. Predsednik britanskega parlamenta John Bercow je že napovedal, da sam ni videl incidenta, a če se izkaže za resničnega, potem bi se moral Corbyn opravičiti pred celotnim parlamentom.