Evropski parlament je sredi februarja potrdil prepoved vozil z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035. Foto: EPA
Evropski parlament je sredi februarja potrdil prepoved vozil z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035. Foto: EPA

Kot izhaja iz osnutka dopolnitve novih pravil, ki ga je pridobil STA, bi prepoved omogočala izjemo za avtomobile z motorji na notranje zgorevanje, ki bi jih poganjala izključno sintetična goriva, pridobljena s pomočjo obnovljivih virov energije. Podporo prepovedi s takšno izjemo pogojuje Nemčija.

Komisija je v osnutku poudarila, da pričakuje zagotovitev jasnih nadzornih mehanizmov, ki bi v tem primeru preprečevali goljufanje z običajnimi gorivi.

Prepoved prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035 je Evropski parlament potrdil sredi februarja. Vmesna cilja do leta 2030 sta zmanjšanje izpustov avtomobilov za 55 odstotkov in lahkih gospodarskih vozil za 50 odstotkov.

Prepoved bi moral nato potrditi še Svet EU-ja, a so članice dokončno odločanje preložile. Razloga niso navedle, je pa znano, da Nemčija, Italija, Bolgarija in Poljska absolutni prepovedi nasprotujejo.

Kritike ukrepa, ki sodi v okvir svežnja Pripravljeni na 55, se osredotočajo predvsem na domnevno nepripravljenost držav in gospodarstev na tako velike spremembe. Opozarjajo, da je ogroženih več sto tisoč delovnih mest.

Nemško ministrstvo za promet kompromisnega predloga komisije ni podrobno komentiralo; navedli so le, da ga preučujejo. "Smo v tesnem stiku z Evropsko komisijo, da bi našli sprejemljivo in zavezujočo rešitev. Naš cilj ostaja čimprejšnji dogovor," so zapisali.

Bruselj in Berlin naj bi si želela nesoglasja zgladiti še pred koncem vrha EU-ja, ki se v četrtek začenja v Bruslju.