Poznavalci opozarjajo, da ima Azerbajdžan omejene zmogljivosti pri dodatni proizvodnji in izvozz zemeljskega plina. Foto: Reuters
Poznavalci opozarjajo, da ima Azerbajdžan omejene zmogljivosti pri dodatni proizvodnji in izvozz zemeljskega plina. Foto: Reuters

EU mrzlično išče dodatne vire za zagotavljanje oskrbe z zemeljskim plinom zaradi napetosti z Rusijo, ki je trenutno glavni dobavitelj plina evropskim porabnikom, a to pomeni tudi preveliko odvisnost od Moskve, ko je ta zaradi Ukrajine v sporu z Zahodom.

Evropska komisarka Kadri Simons je po virtualnem srečanju s katarskim ministrom za energijo Sadom Šerido Al Kabijem v začetku tedna, ko je skušala zagotoviti dodatne dobave plina iz zalivske države, zdaj obiskala še s plinom bogati Azerbajdžan.

Na novinarski konferenci v Bakuju je Simons izrazila upanje, da bo Azerbajdžan povečal dobave plina prek Transjadranskega plinovoda (TAP) z današnjih osem milijard kubičnih metrov letno na deset milijard.

Lani je Azerbajdžan prek TAP-a v Evropo izvozil več kot 8,1 milijardo kubičnih metrov plina, od tega kar 6,8 milijarde v Italijo.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je pojasnil, da so lani izvozili 19 milijard kubičnih metrov plina, od tega 8,5 milijarde v Turčijo, preostali delež pa v Italijo, Gruzijo, Grčijo in Bolgarijo.

Plinovod TAP je bil zgrajen leta 2016 in deluje od leta 2020. Azerbajdžan z njim od Kasipsjekag morja prek Turčije, Grčije in Albanije dobavlja v Italijo. TAP predstavlja južni evropski plinski koridor. Foto: EPA
Plinovod TAP je bil zgrajen leta 2016 in deluje od leta 2020. Azerbajdžan z njim od Kasipsjekag morja prek Turčije, Grčije in Albanije dobavlja v Italijo. TAP predstavlja južni evropski plinski koridor. Foto: EPA

Erdogan ponuja izraelski plin

Za dobavo plina Evropi v teh kritičnih časih se je ponudila tudi Turčija skupaj z Izraelom, med katerima se sicer še vedno niso pomirile napetosti. Obe državi sta namreč leta 2018 izgnali veleposlanika zaradi turških obsodb izraelske okupacije Zahodnega brega in politike Ankare do Palestincev ter izraelskih zahtev po prenehanju turškega financiranja palestinskega gibanja Hamas.

A od leta 2020 se Turčija trudi izboljšati odnose in v tem duhu je Erdogan napovedal, da bo marca Turčijo obiskal izraelski predsednik Isaac Herzog, kar naj bi bilo znanilo boljših odnosov med državama. Tema pogovorov naj bi bilo tudi sodelovanje pri dobavah plina Evropi, čeprav je vloga izraelskega predsednika pri vodenju države bolj simbolična.

"Izkoristimo lahko izraelski zemeljski plin v naši državi in ne samo uporabimo, lahko tudi skupaj delujemo pri njegovem transportu v Evropo," je dejal Erdogan.

V sredo se je Erdogan srečal s predsednikom avtonomne kurdske regije na severu Iraka Načirvanom Barzanijem, s katerim sta govorila o morebitnem dogovoru Ankare in Bagdada za izvoz iraškega plina.