Ta opredelitev v okviru sistema taksonomije je pomemben vodnik za vlagatelje.

Za prehod v podnebno nevtralnost potrebujemo vsa orodja, ki so na voljo, saj je časa manj kot 30 let, potrebujemo zasebni sektor, je ob predstavitvi predloga poudarila evropska komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in unijo kapitalskih trgov Mairead McGuinness.

Komisija je prvi predlog o tej izjemno občutljivi temi posredovala na zadnji dan preteklega leta in sprožila plaz kritik med članicami ter okoljskimi organizacijami, ker je vlaganja v jedrsko energijo in zemeljski plin opredelila kot pogojno ter prehodno zelene naložbe.

Tudi v drugem, dopolnjenem predlogu, v katerem je upoštevala mnenja članic Unije in drugih deležnikov, komisija vztraja pri opredelitvi, da gre za prehodno zeleni dejavnosti, pri čemer pa poudarja, da ob tem veljajo strogi pogoji, ki ne bodo vplivali na uporabo obnovljivih virov energije.

Med temi pogoji v Bruslju poudarjajo, da morajo vse dejavnosti prispevati k prehodu v podnebno nevtralnost, da morajo dejavnosti v povezavi z jedrsko energijo izpolnjevati vse varnostne zahteve in da morajo dejavnosti v povezavi s plinom prispevati k prehodu od premoga k obnovljivim virom energije.

Eden od pogojev, ki so ga v dopolnjenem predlogu okrepili, je, da morajo članice pripraviti podroben načrt za odlagališče za visoko radioaktivne odpadke, ki mora delovati do leta 2050.

Sicer pa naj bi bila izgradnja novih jedrskih elektrarn denimo priznana kot zelena z dovoljenjem, izdanim do leta 2045. V primeru dejavnosti v povezavi s plinom so določena podrobna tehnična merila glede dovoljene ravni izpustov ogljikovega dioksida.

Komisija: Upoštevali smo potrebe vseh

V komisiji navajajo širok nabor zelo različnih mnenj in zatrjujejo, da je njihov predlog uravnotežen in da upošteva potrebe vseh deležnikov. Poudarjajo, da je to orodje, ki naj bi okrepilo preglednost in da ne bo preprečilo vlaganj v zelene vire energije.

Opredelitev jedrske energije in plina kot prehodno zelenih dejavnosti namreč sproža bojazen, da se bodo tako milijarde evrov zasebnih vlagateljev stekale v ta vira energije, ne pa v obnovljive vire, ki so prava zelena dejavnost.

Gre za predlog delegiranega akta o obravnavi jedrske energije in plina, ki dopolnjuje obstoječi okvir taksonomije – sistema označevanja trajnostnih naložb, ki je pomemben vodnik za vlagatelje, a na prostovoljni osnovi. Odločitve o energetski mešanici ostajajo v rokah posameznih članic Unije.

Avstrija gre na Sodišče EU-ja

Prvotnemu predlogu so ostro nasprotovali Nemčija, Luksemburg in Avstrija. Francija in več drugih članic, tudi Slovenija, opredelitev jedrske energije kot zelene podpira.

Avstrija je že uresničila napovedi in sporočila, da bo odločitev Evropske komisije izpodbijala na Sodišču EU-ja, pri tem pa se ji bo za zdaj priključil Luksemburg.

"V prihodnjih tednih bomo pripravili vse potrebne pravne korake in ko oziroma če bo dopolnjena taksonomija začela veljati, bomo sprožili postopke na Sodišču EU-ja," je sporočila avstrijska ministrica za okolje iz vrst Zelenih Leonore Gewessler in dodala, da bo šlo za tožbo za ugotovitev ničnosti odločitve komisije. Pripravljenost za priključitev tožbi je po njenih besedah že napovedal Luksemburg.

"Odločitev je napačna, saj ogroža našo prihodnost. Našim otrokom dajemo nahrbtnik, poln težav. To je neodgovorno," je dejala ministrica in opozorila, da gre za izpolnjevanje želja jedrskega in plinskega lobija, odločitev pa bo omogočala tako imenovani greenwashing, ko se pod krinko zelenega izvajajo do okolja škodljive milijardne naložbe.

Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska so tik pred zdajci komisijo pozvale, naj spremeni predlog glede uvrstitve nekaterih plinskih projektov med zelene, saj da ni dovolj znanstvenih dokazov za vključitev plina v okvir taksonomije.