Kmetje bodo lahko do 70 odstotkov izplačil v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike, ki se nanaša na neposredna plačila, ter 85 odstotkov v okviru drugega stebra, ki se nanaša na razvoj podeželja, dobili že sredi oktobra namesto decembra.

Poleg tega bo kmetom na voljo izvzetje iz okoljskih predpisov, konkretno iz pravil o diverzifikaciji posevkov in površin z ekološkim pomenom. Zemlja, ki bi morala biti po pravilih neobdelana, bo na voljo za proizvodnjo živalske krme.

Kmetje so sicer v skladu s pravili o državnih pomočeh v kmetijstvu pod določenimi pogoji upravičeni do povračila do 80 odstotkov škode, ki jo je povzročila suša, oziroma do 90 odstotkov na območjih z naravnimi omejitvami.

Članica lahko kmetom pomaga tudi s povračilom škode v okviru pravila "de minimis", ne da bi ji bilo treba o tem obvestiti komisijo. Kmet lahko prejme do 15.000 evrov takšne pomoči v treh letih.

Ob naravni katastrofi višje povračilo

Na voljo je tudi vrsta ukrepov na področju razvoja podeželja. Če članica na primer sušo razglasi za naravno katastrofo, lahko kmet dobi do 100-odstotno podporo za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje. Ta ukrep je mogoče sprožiti tudi retroaktivno.

Članice lahko kmetom pomagajo tudi z instrumenti za obvladovanje tveganj. Kmetje, ki zaradi suše zaslužijo manj kot 30 odstotkov svojega povprečnega letnega prihodka, so upravičeni do denarnega nadomestila.