Pred poslopjem Evropskega parlamenta se je sicer pred razpravo zbralo več deset zagovornikov direktive, ki so mimoidočim delili letake s pozivom k sprejetju. Med podpisniki letaka #Yes2Copyright je več sto evropskih ustvarjalcev, med njimi tudi več deset slovenskih ustvarjalcev s področja filma in gledališča. Foto: Reuters
Pred poslopjem Evropskega parlamenta se je sicer pred razpravo zbralo več deset zagovornikov direktive, ki so mimoidočim delili letake s pozivom k sprejetju. Med podpisniki letaka #Yes2Copyright je več sto evropskih ustvarjalcev, med njimi tudi več deset slovenskih ustvarjalcev s področja filma in gledališča. Foto: Reuters

Politične skupine pa so bile razdeljene glede direktive o avtorskih pravicah. Besedilo direktive je nastalo po dveh letih usklajevanj, ki je razdvojilo zagovornike avtorskih pravic in kritike, ki so v dokumentu prepoznali možnost za cenzuro interneta.

Direktivo je Evropski parlament danes potrdil v drugem branju. Države članice Evropske unije morajo zdaj direktivo, ki so jo načelno sprejele, prenesti v lastno zakonodajo, da bo ta začela veljati. Direktiva je del reforme avtorskega prava v EU-ju, ki bi bila prilagojena digitalni dobi, v kateri glavni dostop do ustvarjalnega dela in novinarskih člankov predstavljajo ponudniki, ki omogočajo pretakanje glasbe s spleta, platforme z videom na zahtevo, agregatorji novic in platforme, ki uporabnikom spleta omogočajo nalaganje vsebin.

Z namenom, da bi spodbudila razvoj kreativnih industrij v Evropi, jo je Evropska komisija predlagala septembra 2016. Po več kot dveh letih dopolnjevanj in prilagajanj so Evropski parlament, Svet EU-ja in Evropska komisija februarja letos dosegli načelno politično soglasje glede ureditve avtorskih pravic v času globalnih komunikacijskih omrežij.

Evropski poslanci so odločali tudi o ukinitvi menjave med poletnim in zimskim časom do jeseni leta 2021. Foto: Reuters
Evropski poslanci so odločali tudi o ukinitvi menjave med poletnim in zimskim časom do jeseni leta 2021. Foto: Reuters

Opozorila na sporne člene
Evropski poslanci so se danes sicer v razpravi o avtorskih pravicah zavzeli za zaščito avtorjev, a so ostali razdeljeni glede podpore direktivi. Eni opozarjajo na nekatere sporne člene, ki naj bi ogrožali svobodo izražanja, z druge strani se vrstijo pozivi, da je zadnji čas za zaščito avtorskih pravic.

Medtem ko je direktiva imela podporo med poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere je tudi glavni poročevalec Voss, in pri liberalcih (Alde), je iz vrst socialdemokratov (S&D) in evropskih zelenih slišati glasne kritike predvsem na račun 11. in 13. člena, ki sta v posodobljeni direktivi preštevilčena v 15. in 17. člen.

Poslanka Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D) je prepričana, da direktiva ne vzpostavlja ravnotežja med vsemi udeleženci. Skupaj z Julio Rede (Zeleni) sta spomnili, da so številni državljani po evropskih mestih konec preteklega tedna protestirali proti direktivi.

Redejeva je zavrnila nekatere očitke, da so bili protestniki domnevno plačani od lobistov in spletnih gigantov. Kritična je bila tudi do drugih evropskih poslancev, ki so po njenem prepričanju prezrli številna vprašanja in pozive glede direktive, s katerimi so državljani polnili njihove spletne nabiralnike.

Med evropskimi poslanci se je nato vnela razprava tudi o domnevnem širjenju dezinformacij glede direktive, tako na strani zagovornikov kot nasprotnikov. Glede na razdeljenost na razpravi je težko oceniti, ali bodo poslanci direktivo sprejeli.

Voss je na koncu razprave zagotovil, da z direktivo ne bodo omejili svobode izražanja in niti cenzurirali spleta, ampak zagotovili nujno potrebno zaščito pravic avtorjev, s katerimi se zdaj okoriščajo spletni velikani.

Ivo Vajgl je eden izmed treh slovenskih poslancev, ki je glasoval za direktivo. Foto: EPA
Ivo Vajgl je eden izmed treh slovenskih poslancev, ki je glasoval za direktivo. Foto: EPA

Direktivo podprli le Peterle, Bogovič in Vajgl
Večina slovenskih evropskih poslancev je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovala proti direktivi o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Podprli so jo Lojze Peterle (EPP/NSi), Franc Bogovič (EPP/SLS) in Ivo Vajgl (Alde/DeSUS).

Bogovič je že na današnji razpravi podprl direktivo. Med drugim je dejal, da v direktivi pravici do svobode govora na internetu in zaščite avtorske vsebine nista izključujoči, ampak da se je našel kompromis.

Vajgl je pojasnil, da je po tehtnem premisleku ocenil, da bi odlaganje sistemske ureditve tega področja lahko prineslo več škode, kot sprejetje zakonodaje s pomanjkljivostmi, ki se lahko popravijo.

Proti zakonodaji je bila med drugim Tanja Fajon (S&D/SD), ki je, kot je zapisala v izjavi, ocenila, da je danes žalosten dan za svobodo interneta. Izrazila je tudi nezadovoljstvo, da v parlamentu niso glasovali o dopolnilih k členom, ki so naleteli na največ kritike. "Odprli so prosto pot k bogatenju že bogatih. Spregledali so državljane," je še zapisala.
Direktive ni podprl niti Igor Šoltes (Zeleni), ki je podobno kot Fajonova izrazil nezadovoljstvo, da se ni glasovalo o dopolnilih. Kot je ocenil na razpravi po glasovanju, predstavlja direktiva resno grožnjo, da bo zadušila ustvarjalnost, ki jo Evropa potrebuje.

Kaj prinaša direktiva o avtorskih pravicah?

Proti so danes glasovali še vsi trije poslanci iz vrst SDS-a – Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver. V njihovi politični skupini Evropski ljudski stranki (EPP) so sicer večinsko podprli direktivo. Med drugim je Tomčeva na Twitterju zapisala, da je zaščita avtorskih pravic nujna, a brez tveganja omejitve svobode interneta.