Protestniki menijo, da pomeni avtorska direktiva omejevanje svobode na medmrežju. Foto: BoBo

Predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andrée je dejal, da so se pridružili somišljenikom v več evropskih mestih, da bi Evropski parlament opozorili na neustreznost predloga direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu, še posebej na problematična 11. in 13. člen, po novem 13. člen oziroma 17. člen. Cilj protesta je prepričati evropske poslance, da zavrnejo direktivo ali pa vsaj v celoti zavrnejo omenjena člena.

Evropski poslanci pred sprejetjem avtorske direktive; kakšne bodo njene posledice za svoboščine na medmrežju?

Po Andréejevem pojasnilu je nekdanji 11. člen sporen, ker podeljuje novo sorodno pravico lastnikom avtorskih pravic, ko gre za povezave na njihove objave. Težava pa je v tem, da lastniki avtorskih pravic niso avtorji, temveč založniki. Kot primer je navedel plačilo, ki ga založniki zahtevajo od Googla za vsak najdeni iskalni zadetek prek njegovega brskalnika. "Vse, kar se s tem zgodi, je, da se utrjuje Googlov monopol, saj ta lahko vedno izsili brezplačno licenco za te povezave, težave pa bi imeli mali blogi, mali start-upi in mali časopisi," je pojasnil.

Sporni filtri
Medtem nekdanji 13. člen uvaja obveznosti za ponudnike vsebin, da bodo plačevali licenčnine, če licenčnin ne bo, pa bodo morali uvesti filtre. Andrée opozarja, da člen zahteva, da spletišča, na katere uporabniki nalagajo svoje vsebine, zagotavljajo 100-odstotno skladnost z avtorskimi pravicami ter da plačajo za vsako napako. "Sanjajo o neki tehnološki rešitvi, vse, kar se bo zgodilo, pa bo huda monopolizacija s strani Googla, ki je edini, ki te filtre vsaj približno ima," je dodal sogovornik. Pirati opozarjajo še na problem zastarelih poslovnih modelov urejanja pravic avtorjev.

Protest so podprli v stranki Levica. Član Levice Dragan Nikčević je za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da v stranki "zagovarjajo internet, ki bi bil prostor svobodne izmenjave informacij in spontane kreativnosti". Po presoji Levice so v direktivi predlagani ukrepi "nejasni, nezanesljivi in nepraktični", njihov namen pa je ustvariti še bolj nadzorovan splet, "iz katerega se lahko gradijo še večji monopoli in še večji dobički". V stranki so prepričani, da bodo mali ustvarjalci in vsakdanji uporabniki tisti, ki bodo ob sprejemu direktive potegnili najkrajšo.

Med več današnjimi govorci na protestu je bila tudi direktorica Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič, ki je poudarila, da Evropa potrebuje reformo avtorskega prava, "a direktiva, ki je trenutno na mizi, ni v redu, tudi v trialogu se določbe niso dovolj popravile". Opomnila je, da je ministrstvo za izobraževanje v petek objavilo "elaborirano stališče o direktivi, ki je negativno", prav tako je ministrstvo začelo s pripravo sprememb zakona o avtorski in sorodnih pravicah pred uvedbo direktive, "da bi preprečilo, da bi bile izjeme preozke".

Prisotna dva evropska poslanca
Evropski parlament bo o direktivi predvidoma glasoval v torek. Protesta sta se udeležila tudi evropska poslanca Tanja Fajon in Igor Šoltes, ki bosta glasovala proti. Fajonova je povedala: "Moj glas proti gnilemu kompromisu bo glas za svobodno civilno družbo in svoboden internet. Zlasti zaradi zdaj 13. člena, ki ga ne zanima prihodnost znanosti, izobraževanja, razvoja družbe in inovacij."

Nemška Wikipedia se je za 24 ur zavila v temo
Spletna enciklopedija Wikipedia v nemškem jeziku je bila ta teden v protest proti evropski direktivi o avtorskih pravicah 24 ur zatemnjena. V okviru protesta je pozvala, naj bralci stopijo v stik z evropskimi poslanci in jim sporočijo svoje stališče o avtorski direktivi. Tako so na zatemnjeni različici enciklopedije objavili povezavo do iskalnika Evropskega parlamenta. Na povezavo pa je kliknilo toliko uporabnikov Wikipedie, da je bil dostop do spletne strani Evropskega parlamenta otežen.

Komisija: Spodbujamo pluralnost in konkurenčnost
Evropska komisija je direktivo predlagala, da bi posodobila avtorske pravice za dobo medmrežja in spodbudila razvoj kreativnih industrij v Evropi. Za njeno sprejetje se zavzema več kot 200 mednarodnih in evropskih avtorskih organizacij z različnih področij, od filma, glasbe, založništva do medijev.

Po njihovih besedah direktiva ne bo cenzurirala spleta, ampak spodbudila pluralnost in konkurenčnost. Direktiva bo namreč omogočila, da bodo avtorji od spletnih ponudnikov vsebin, ki uporabljajo njihova dela, prejeli pravična nadomestila, ne da bi uporabniki spleta za to kar koli plačevali.

Sazor: Naj bo splet pravičen tudi do avtorjev

Na protest in dogajanje ob sprejemanju se je odzval Sazor, Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice do reproduciranja. Ta se nasprotno od protestnikov zavzema za sprejetje direktive, saj bo to pomenilo "zmago ustvarjalcev nad tehnološkimi giganti". "Po domače to pomeni, da bodo po sprejetju direktive YouTube, Google, Facebook in druge veliki tehnološki giganti dolžni plačevati slehernemu, čigar dela bodo dostopna preko njih. To je revolucionarni dosežek v dobi interneta, ki končno izenačuje pravice vseh avtorjev v odnosu do globalnih korporacij. Slovenci zdaj upravičeno pričakujemo, da bodo odslej tudi naši ustvarjalci prejemali pravično nadomestilo za svoja dela na globalnem spletu," je v imenu Sazorja zapisal Luka Novak.

Vnos direktive v slovenski pravni red po pripeljala do večje uravnoteženosti spleta in do širše vidnosti tudi manjših jezikovnih in kreativnih skupin, je nadaljeval.

"Resnica je namreč ravno v tem, da so prav brez ureditve avtorskih pravic na spletu kršene človekove pravice, obenem pa ima vsaka platforma, ki daje avtorska dela na voljo javnosti, pravico, da objavi, kar želi, le da za to plača. To ni nikakršna cenzura, to je človekova pravica tako do obveščenosti kot do izbire vsebin ponudnika (medija, založnika, izdajatelja). Pomembno pa je tudi poudariti, da pravic ne bodo plačevali uporabniki spleta, temveč njegovi ponudniki, torej velike platforme.

Če YouTube trenutno le velikim igralcem plačuje 1000 evrov na milijon predvajanj, in če grobo ocenimo, da imajo slovenski ustvarjalci skupno na njegovi platformi morda že kar milijardo ogledov, je to že milijon evrov, ki so šli mimo njihovega v Googlov žep. To imenujemo tudi vrednostna vrzel (value gap) in prav to se bo z direktivo spremenilo. Vedeti moramo, da so internetne platforme vedno pomembnejši medijski in oglaševalski akter. Že samo YouTube s svojima dvema trilijonoma (dva tisoč milijard) ogledov letno po dosegu populacije krepko presega tudi vse ameriške kabelske televizije in beleži 200 % letno rast, če pa govorimo o kombiniranih spletnih platformah, prav gotovo že lahko govorimo, da presegajo domet vseh svetovnih konvencionalnih medijev."