"Sprejeli smo odločitev o vzpostavitvi pomorske operacije EU-ja za uničenje poslovnega modela mrež tihotapcev in trgovcev z ljudmi v Sredozemlju," je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini.

Na srečanju v Bruslju so ministri potrdili koncept operacije ter sprejeli odločitve o sedežu in poveljniku, kar omogoča nadaljnje načrtovanje operacije, ki bo sicer imela več faz. Veliko je odvisno od resolucije ZN-a v podporo operaciji, ki jo pričakuje EU.

Odločitev o vzpostavitvi vojaške operacije EU z imenom EUNAVFOR Med bo omogočila uraden začetek načrtovanja te pomorske operacije, ki bo potekala v skladu z mednarodnim pravom.

Prva faza operacije, ki se nanaša na nadzor in pregled delovanja mrež tihotapcev in trgovcev z ljudmi v osrednjem južnem Sredozemlju, naj bi bila izvedena čim prej oziroma se delno že izvaja.

Druga in tretja faza, ki se nanašata na iskanje, zaseg in uničenje sredstev tihotapcev, bosta temeljili na mednarodnem pravu in partnerstvu z libijskimi oblastmi. Pred njunim izvajanjem torej želi EU pridobiti mandat ZN oziroma povabilo libijskih oblasti.

Sedež operacije bo v Rimu, poveljnik bo italijanski admiral Enrico Credendino. Stroški operacije so ocenjeni na 11,82 milijona evrov za prva dva meseca njenega vzpostavljanja in začetni mandat dvanajstih mesecev. Operacijo naj bi uradno sprožili junija.

V EU-ju ob tem izpostavljajo, da je ta operacija del celovite migracijske strategije, ki vključuje tako takojšnje ukrepe za reševanje ljudi v morju kot ukrepe za odpravo vzrokov za nezakonite migracije.

Slovenija je izrazila pripravljenost na sodelovanje v operaciji, o podrobnostih pa je še prezgodaj govoriti, je povedala obrambna ministrica Andreja Katič ter omenila možnosti, da bi Slovenija sodelovala v poveljstvu v Rimu, z ladjo Triglav, pri namestitvi beguncev ter s pravno ali kakšno drugo specializirano pomočjo..

Visoki zaslužki tihotapcev
Zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da je o sodelovanju Slovenije v operaciji preuranjeno govoriti, sicer pa je prav tako omenil možnost pomoči z ladjo Triglav pri tistih nalogah, ki jih takšna ladja za obalno stražo lahko opravlja.

"To je klasična ladja za naloge obalne straže. Že sama definicija pove, v kakšne namene bi jo lahko uporabili. Ne imeti previsokih pričakovanj glede tega," je Erjavec odgovoril na vprašanje, kako bi lahko sodelovala ladja Triglav.

Zunanji minister je tudi poudaril, da se Slovenija zavzema za to, da izvajanje dejavnosti za uničenje poslovnega modela tihotapcev, zlasti dejavnosti v teritorialnih vodah Libije, temelji na resoluciji ZN.

"Po našem mnenju tukaj ne gre za neko vojaško operacijo, ampak za kombinacijo različnih operacij, kot so Europol, Eurojust, Frontex in tako dalje", je še menil Erjavec.

Zunanji minister je izpostavil tudi visoke zaslužke trgovcev z ljudmi. "Ocena je, da so doslej zaslužili okoli 80 milijonov evrov," je dejal.