Zdaj največ migrantov, ki dosežejo Evropo, pride v Italijo. Italija sama pa se ne more več spopadati z navalom prebežnikov, zato je usklajen odgovor Evropske unije več kot potreben. Foto: Reuters
Zdaj največ migrantov, ki dosežejo Evropo, pride v Italijo. Italija sama pa se ne more več spopadati z navalom prebežnikov, zato je usklajen odgovor Evropske unije več kot potreben. Foto: Reuters
Italija
Združeni narodi ocenjujejo, da je samo letos Sredozemsko morje prečkalo že več kot 60.000 ljudi. Foto: Reuters
Federica Mogherini
Federica Mogherini naj bi Varnostni svet ZN-a še danes prosila, naj odobri evropsko vojaško posredovanje v Libiji. Foto: Reuters
Bruselj mrzlično išče soglasje za rešitev begunske krize

Združeni narodi menijo, da je samo letos Sredozemsko morje prečkalo že več kot 60.000 ljudi, večina jih je skušala Evropo doseči iz Libije, kjer kaos v državi tihotapcem omogoča, da delujejo nekaznovano. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) so od januarja do maja letos našteli več kot 40.500 prošenj za azil, od tega 23.800 s Kosova, drugi prosilci pa so prišli iz Sirije, Iraka in Afganistana.

V Sredozemskem morju je letos umrlo več kot 1.800 prebežnikov, to je kar 20-krat več kot v istem obdobju lani, zato je Evropska unija pod velikim pritiskom, da mora ukrepati in zadeve urediti, vse več pa je pozivov k evropski solidarnosti pri reševanju vprašanja.

Države s kvotami za sprejem beguncev?
V Evropski uniji za zdaj velja, da je za oskrbo beguncev pristojna tista država, ki begunce sprejme. Zaradi izjemnega navala prebežnikov in ker se države ob Sredozemskem morju z valom beguncev ne morejo več spopadati same, naj bi Evropska komisija 13. maja predstavila nov predlog, na podlagi katerega naj bi uvedla kvote za vse članice Unije, kar pomeni, da bi vsaka od 28 držav članic morala sprejeti določeno število beguncev.

Kvote bi določili na podlagi več dejavnikov, upoštevali bi populacijo posamezne države, gospodarske dejavnike in število prosilcev za azil, ki jih je država že sprejela.

Predlog, ki ga bo komisija predstavila v sredo, predvideva tudi predlog organizacije zakonitih možnosti, s katerimi bi migranti lahko prišli do Evrope in se jim tako ne bi bilo treba obračati na tihotapce z ljudmi, ki begunce z obale Libije na nagnetenih plovilih pošiljajo na nevarno pot proti Evropi. Predloge komisije bodo morale potrditi vse države članice, o njih pa bodo na junijskem vrhu razpravljali tudi voditelji držav članic Unije.

Nemčija, Francija, Avstrija se s predlogom strinjajo ...
Da podpira predlog kvot, je že sporočila Nemčija, ki je samo lani prejela več kot 200.000 prošenj za azil. Tudi francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je dejal, da Francija podpira načrt pravičnejše porazdelitve beguncev med državami članicami, predlog pa so kot pravičen označile tudi Italija, Malta, Španija in Avstrija. Avstrijski kancler Werner Faymann je ob tem dodal, da "azil ni dejanje usmiljenja, ampak človekova pravica".

... Velika Britanija, Madžarska, Slovaška pa proti
Predlogu pa odločno nasprotujejo Velika Britanija, ki je sporočila, da je "ponosna na svojo zgodovino podeljevanja azila tistim, ki ga potrebujejo, a da ne verjame, da je obvezni sistem odgovor", Slovaška, Estonija in Madžarska. Madžarski premier Viktor Orban je predlog kvot označil za "noro idejo". "Če nekdo sprejme begunce v lastno državo in jih nato razdeli med druge države članice, je to nora, nepravična ideja," je dejal Orban.

EU načrtuje vojaško posredovanje v Libiji
Sicer pa je visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini Varnostni svet ZN-a zaprosila za podporo evropskim prizadevanjem pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju, saj da ne gre le za humanitarno, ampak tudi varnostno krizo. To pomeni odobritev uporabe sile proti tihotapcem, ki delujejo v Libiji. Brez mandata ZN-a bi bila namreč načrtovana vojaška akcija Evropske unije za uničenje tihotapcev v libijskih vodah nezakonita.

Prav tako pa si EU želi avtorizacijo za vse potrebne ukrepe za zasedbo in uničevanje plovil tihotapcev, kar pa je preveč za Rusijo. Ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin je že prejšnji teden povedal, da lastniki ladij naj ne bi vedeli, za kaj jih uporabljajo tihotapci, zato se mu zdi dovoljenje za potapljanje plovil prehud ukrep. Libijski veleposlanik pri ZN-u Ibrahim Dabaši je za BBC povedal, da Libija nasprotuje omenjenemu predlogu. "Evropska unija se ni posvetovala z libijsko vlado. Niso nam povedali, kakšni so njihovi nameni, kakšno obliko vojaške akcije načrtujejo v naših vodah, zato nas to zelo skrbi," je povedal.

Poleg Rusije vojaški komponenti ukrepanja proti migracijski krizi odločno nasprotujejo tudi humanitarne organizacije, ki želijo namesto tega olajšanje zakonitih poti za vstop večjega števila priseljencev v EU. Veliko težavo predstavlja dejstvo, da plimo migrantov izkoriščajo desničarske nacionalistične stranke, ki dobivajo vse večjo podporo.

Bruselj mrzlično išče soglasje za rešitev begunske krize