Novembra objavljeni podatki v reviji The Lancet izkazujejo, da so starejši po cepljenju razvili močan imunski odziv. Foto: BoBo
Novembra objavljeni podatki v reviji The Lancet izkazujejo, da so starejši po cepljenju razvili močan imunski odziv. Foto: BoBo

Zamude pri dobavi cepiv članicam EU-ja zaostrujejo trenja med proizvajalci cepiv in Evropsko komisijo, ki je v imenu članic s farmacevtskimi podjetji sklenila pogodbe o nakupu cepiv. Pogodbe določajo, koliko odmerkov morajo podjetja zagotoviti v določenem časovnem obdobju.

EU je ob vse večji zaskrbljenosti zaradi novih sevov virusa v tekmi s časom, zato so zamude tako z zdravstvenega kot s političnega vidika izjemno občutljivo vprašanje. Proces cepljenja v EU-ju je počasnejši kot v ZDA, Združenem kraljestvu in Izraelu.

V Bruslju so danes dejali, da jih počasnost cepljenja skrbi. Evropska komisija poziva, naj članice do poletja cepijo 70 odstotkov odraslih prebivalcev, kar se zdi ob težavah z dobavo cepiv vse manj dosegljiv cilj.

Najprej je zamude napovedala ameriška družba Pfizer, ki je skupaj z nemškim podjetjem BioNTech izdelala prvo cepivo, ki je lani decembra dobilo odobritev za uporabo v EU-ju. Zatrdili so, da bodo že ta teden spet zagotovili stoodstotno dobavo.

Na vprašanje, ali pri Pfizerju držijo besedo, so v komisiji danes odgovorili, da položaj pozorno spremljajo, da tedna še ni konec in da pričakujejo uresničitev obljub do konca tedna.

Nato se je zapletlo z britansko-švedsko družbo AstraZeneca, ki odločitev Evropske agencije za zdravila (Ema) glede odobritve cepiva pričakuje do konca tega tedna. Pojavili so se namreč očitki, da podjetje odmerke prodaja kupcem zunaj Unije, kar bi lahko ogrozilo dobavo EU-ju.

EU: Zaplet z dobavo cepiv

Po sporu EU-ja s podjetjem AstraZeneca Unija zaostruje pogoje za izvoz cepiv

Po sporu s podjetjem AstraZeneca zaradi zmanjšanja količin cepiva za dobavo 27 članicam EU-ja je Unija napovedala, da bo pravila o izvozu cepiv zaostrila. Prejšnji teden je AstraZeneca EU-ju namreč sporočila, da zaradi težav s proizvodnjo dobava cepiv zaostaja.

EU je sicer tarča kritik zaradi počasnega uvajanja cepiv, ki jih kupuje v imenu vseh držav članic.
Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides je dejala, da bo EU "za zaščito svojih državljanov sprejel vse potrebne ukrepe." Komisarka je tvitnila, da so ponedeljkovi pogovori z AstraZeneco "povzročili nezadovoljstvo zaradi nejasnosti in nezadostnih pojasnil". "Države članice EU-ja so enotne: razvijalci cepiv imajo družbeno in pogodbeno odgovornost, ki jo morajo spoštovati," je dodala.

Opozorila je še, da je EU zahteval "podroben načrt dobave cepiv", naslednje srečanje z AstraZeneco pa bo v sredo.

Komisarka je napovedala, da bodo morala "v prihodnosti vsa podjetja, ki v EU-ju proizvajajo cepiva proti covidu-19, sporočiti, ali jih nameravajo izvoziti v tretje države".

Da je temu naklonjen, je povedal tudi nemški zdravstveni minister Jens Spahn, češ da EU mora vedeti, "kaj se proizvaja, kaj zapušča Evropo, in če zapušča Evropo, ali temu sledi pošteno razdeljevanje". AstraZeneca teh dogodkov do zdaj še ni javno komentirala, poroča britanski BBC.

Angela Merkel pozvala k pravični porazdelitvi cepiva po svetu


Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem pozvala k pravični porazdelitvi cepiva proti covidu-19 po svetu. V govoru na virtualnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma je še opozorila, da si bodo države, ki bodo izpadle v tekmi za cepivo, ki rešuje življenja, to zapomnile.

"Denar je eno, drugo pa je dostopnost cepiva v času pomanjkanja. Gre za pravično porazdelitev, ne za denar," je udeležencem srečanja, ki se je zaradi pandemije covida-19 iz švicarskega Davosa preselilo na splet, sporočila nemška kanclerka.

"Ne slepimo se, vprašanje, kdo v svetu bo dobil katero cepivo, bo seveda pustilo nove rane in nove spomine, saj si bodo tisti, ki bodo dobili nujno pomoč, to zapomnili," je dodala. Ob tem je pozdravila prve pogodbe, sklenjene v okviru mednarodne pobude Covax za pravično razdelitev cepiva proti covidu-19 po svetu. "Zdaj bomo storili vse, da se čim prej začne distribucija cepiva," je napovedala.

Presodila je še, da je tesno svetovno sodelovanje ključno v boju proti novemu koronavirusu. "Čas je za multilateralizem," je dejala. Kot največjo nevarnost po pandemiji pa je navedla, da se bodo vse industrijsko razvite države osredotočale le nase. Obljubila je tudi, da Nemčija ne bo varčevala pri razvojnem sodelovanju.

Kakšne bodo zamude?

Prejšnji teden so iz AstraZenece sporočili, da je zaradi težav s proizvodnjo število odmerkov, ki so na voljo državam članicam EU-ja, manjše od pričakovanega.

Po navedbah neimenovanega uradnika za tiskovno agencijo Reuters naj bi AstraZeneca do marca 27 državam članicam dostavila približno 80 milijonov odmerkov.

Kako velik bo primanjkljaj, podjetje javnosti ni sporočilo, vendar je omenjeni uradnik za Reuters razkril, da bodo v prvem četrtletju letošnjega leta dobavo cepiv zmanjšali za 60 odstotkov.

EU je tarča kritik zaradi počasnega uvajanja cepiv, ki jih kupuje v imenu vseh držav članic. Foto: Reuters
EU je tarča kritik zaradi počasnega uvajanja cepiv, ki jih kupuje v imenu vseh držav članic. Foto: Reuters
Conte bo zaradi zamud pri dobavi cepiv uporabil "vsa pravna sredstva" zoper Pfizer in AstraZeneco

AstraZeneca se brani očitkov o nizki učinkovitosti cepiva pri starejših od 65 let

Podjetje AstraZeneca je stopilo v bran svojemu cepivu proti covidu-19, potem ko so se v medijih pojavila poročila o dvomih nemške vlade o njegovi učinkovitosti pri starejših.

Nemški dnevnik Handelsblatt je ob sklicevanju na vire poročal, da je po podatkih Berlina učinkovitost cepiva, ki ga je britanska AstraZeneca razvila z oxfordsko univerzo, pri starejših od 65 let le osemodstotna. Podobno je poročal tudi časopis Bild.

Podjetje je navedbe nemudoma zanikalo. "Poročila, da je cepivo AstraZenece in Oxforda pri starejših od 65 let le osemodstotno učinkovito, so popolnoma napačna," so zapisali v izjavi.

Kot dodajajo, novembra objavljeni podatki v reviji The Lancet izkazujejo, da so starejši po cepljenju razvili močan imunski odziv. Po drugem odmerku naj bi jih 100 odstotkov razvilo protitelesa.

Minister brez komentarja

Nemški zdravstveni minister Spahn poročil ni želel neposredno komentirati, je pa v pogovoru za televizijo ZDF napovedal, da bodo naslednji teden sprejeli odločitev o tem, katere starostne skupine bodo to cepivo prejele prve.

Spletni portal Politico navaja še izjavo zdravstvenega ministrstva, da so medijska poročila morebiti zamenjala dva podatka. Osem odstotkov se po njihovih navedbah nanaša na delež starih med 56 in 69 let, vključenih v testiranje, medtem ko je bilo starejših od 70 let le med tremi in štirimi odstotki.

Iran odobril rusko cepivo proti covidu-19

Iran je v ponedeljek odobril rusko cepivo proti covidu-19 Sputnik V, je sporočil tamkajšnji zunanji minister Mohamed Džavad Zarif.

"V Iranu je bilo včeraj registrirano cepivo Sputnik V (...) Upamo, da ga bomo v bližnji prihodnosti lahko kupili in začeli skupno proizvodnjo," je dejal vodja iranske diplomacije. Država je 8. januarja sicer prepovedala uvoz cepiv zahodnih proizvajalcev, češ da niso vredna zaupanja. V Teheranu so že večkrat zatrdili, da se bodo raje zanašali na cepiva iz Indije, Rusije in Kitajske, ob tem pa si bodo prizadevali razviti domače cepivo. Klinično testiranje cepiva, ki ga razvija ta država sama, se je v Iranu, ki je med epidemijo najhuje prizadeta država na Bližnjem vzhodu, začelo decembra lani.

Cepiva AstraZenece sicer Evropska agencija za zdravila (EMA) še ni odobrila. Foto: Reuters
Cepiva AstraZenece sicer Evropska agencija za zdravila (EMA) še ni odobrila. Foto: Reuters

EMA: Mogoča odobritev za bolj omejeno starostno skupino

Izvršna direktorica Evropske agencije za zdravila (EME) Emer Cooke je v odzivu na navedbe o slabi učinkovitosti cepiva pri starejših dejala, da je mogoča odobritev cepiva za določeno, bolj omejeno starostno skupino.

Cepivo Pfizerja in BioNTecha je Ema odobrila za starejše od 16 let, cepivo Moderne pa za starejše od 18 let, kar je precej široka starostna skupina. Cepivo je sicer mogoče odobriti tudi za določeno, bolj omejeno starostno skupino, je pojasnila direktorica. Pri tem je poudarila, da ne bo prejudicirala odločitve.

V odzivu na navedbe o slabi učinkovitosti cepiva AstraZenece pri starejših je še dejala, da dosedanje analize vključujejo zelo malo podatkov o učinku cepiva na starejše. Pojasnila je tudi, da vseskozi dobivajo dodatne svežnje podatkov, ki pomagajo razumeti, kako učinkuje cepivo, in da te podatke še analizirajo.

EMA je doslej odobrila dve cepivi za uporabo v EU-ju - decembra lani cepivo Pfizerja in BioNTecha ter januarja cepivo Moderne. Do petka se pričakuje odločitev o cepivu AstraZenece, obravnavajo pa tudi cepivo družbe Janssen Pharmaceutica NV, vendar zanj še ni trdnega časovnega okvira, je pojasnila Emer Cook v razpravi z odborom Evropskega parlamenta za javno zdravje.

Povedala je, da so v stiku še s številnimi drugimi farmacevtskimi podjetji, med katerimi je tudi proizvajalec ruskega cepiva Sputnik V, a da od tega podjetja še niso prejeli vloge za izdajo dovoljenja za uporabo njihovega cepiva v EU-ju.

Poudarila je tudi, da prve analize kažejo, da cepiva učinkujejo tudi proti novi britanski različici virusa, bolj zapleteno pa je z južnoafriško različico, tako da je treba glede te opraviti dodatne analize.

WHO za Modernino cepivo odobril do šest tednov razmika med odmerkoma

Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so s previdnostjo odobrili, da je lahko med prvim in drugim odmerkom cepiva proti covidu-19 ameriškega podjetja Moderna tudi do šest tednov razmika. Podobno so potrdili tudi za cepivo ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha.

Strateška svetovalna skupina strokovnjakov za imunizacijo (Sage) je sporočila, da trenutno ne podpirajo prioritetnega obravnavanja mednarodnih potnikov, ki so se cepili proti covidu-19. Glavni razlog je, da v svetu primanjkuje cepiva, in zato to ne bi bilo pravično, obenem pa še ni dovolj dokazov, da cepljeni ljudje ne morejo širiti okužbe. Strokovnjaki so prejšnji teden proučevali Modernino cepivo, ki deluje podobno kot Pfizerjevo in je učinkovito šele po drugem odmerku. Med obema odmerkoma mora miniti od tri do štiri tedne, vendar imajo številne države težave z dobavo in napovedujejo, da bodo povečale razmik, da bi lahko prvi odmerek prejelo več ljudi.

Strokovnjaki so ugotovili, da je najbolje upoštevati preverjeni interval 28 dni. Pri Pfizerjevem cepivu so nato sporočili, da je lahko razmik izjemoma 42 dni, enako velja za Modernino cepivo. Ob tem so posvarili, da trenutno dokazi še niso dovolj trdni in da odsvetujejo prepolovitev odmerkov. WHO je do zdaj za nujno uporabo odobril le Pfizerjevo cepivo, kmalu pa naj bi sledila še odobritev Moderninega cepiva.

Sanofi bo proizvajal cepivo Pfizerja in BioNTecha

Francoska farmacevtska družba Sanofi bo ameriškemu Pfizerju in nemškemu BioNTechu pomagala pri proizvodnji njunega cepiva proti covidu-19. Do konca letošnjega leta naj bi pomagali izdelati več kot sto milijonov odmerkov, namenjenih za Evropsko unijo, je v pogovoru za francoski časnik Le Figaro povedal generalni direktor koncerna Paul Hudson.

Sanofi z britanskim partnerjem GlaxoSmithKline sicer tudi sam razvija dve cepivi proti covidu-19, a so pri tem nastale zamude, tako da nobeno ne bo prišlo na evropski trg pred koncem letošnjega leta.

Ker so zamude tudi pri dobavi cepiv drugih proizvajalcev na trg Evropske unije, je francoska vlada Sanofi v zadnjih tednih večkrat zaprosila, naj prouči možnost, da bi svojo proizvodno verigo dal na voljo za povečanje proizvodnje že obstoječih cepiv.

Hudson je v pogovoru za Le Figaro pojasnil, da se je Sanofi danes dogovoril s Pfizerjem, da mu bo pomagal. Od julija bo tako cepivo Pfizerja in BioNTecha polnil v viale v svoji tovarni v Frankfurtu, ki je blizu sedeža BioNTecha, je še dejal.

Rusija napoveduje množično proizvodnjo drugega cepiva

Ruske oblasti so medtem napovedale, da bodo prihodnji mesec začele množično proizvodnjo drugega ruskega cepiva proti covidu-19. Rusija je nedavno začela množično cepljenje s cepivom Sputnik V, potem ko so so ga registrirali avgusta lani. Drugo cepivo EpiVacCorona so v državi registrirali oktobra.

Premier Mihail Mišustin je pojasnil, da je drugo cepivo že na voljo, v večjih količinah pa bo na voljo od prihodnjega meseca. Dodal je, da je vlada za proizvodnjo cepiva namenila dve milijardi rubljev (skoraj 22 milijonov evrov), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Cepivo EpiVacCorona je razvil raziskovalni center za virologijo in biotehnologijo Vektor v sibirskem mestu Novosibirsk. Glede na navedbe zdravstvenega regulatorja je tretja faza kliničnih preiskav pokazala 100-odstotno učinkovitost.

Minister za zdravje Mihail Muraško je danes še sporočil, da na ministrstvu poteka postopek registracije tretjega ruskega cepiva. To naj bi bilo na voljo v enem mesecu, je dodal.

V Rusiji načrtujejo, da bodo letos cepili 60 odstotkov prebivalstva, čeprav se je kampanja cepljenja začela pozneje, kot so pričakovali.