Evropska komisija je ukrepe državne pomoči za pet slovenskih bank sicer odobrila v petih ločenih sklepih. Foto: Reuters
Evropska komisija je ukrepe državne pomoči za pet slovenskih bank sicer odobrila v petih ločenih sklepih. Foto: Reuters
Komisija lahko državno pomoč v izjemnih okoliščinah - če je to potrebno za zagotavljanje finančne stabilnosti - odobri tudi začasno. To lahko stori brez načrta prestrukturiranja, nato pa odločitev potrdi, ko načrt prejme in preuči. Foto: BoBo
Zelena luč na semaforju
Država je banke že dokapitalizirala, prve terjatve pa bo na slabo banko prenesla v petek. Foto: BoBo
Banke
Vseh pet bank bo moralo v celoti razvrednotiti oziroma odpisati naložbe malih delničarjev in podrejenih upnikov, preden bodo lahko dobile državno pomoč, so poudarili v Bruslju. Foto: MMC RTV SLO
Evropska komisija je odobrila državne pomoči za pet bank
Evropska komisija odobrila sanacijo bank

NLB je država tako dokapitalizirala za 1,551 milijarde evrov, NKBM za 870 milijonov, Factor banko in Probanko za skupaj 445 milijonov, Abanko za 348 milijonov in ji obenem še odpisala za 120 milijonov evrov podrejenega dolga.

Ob tem so delničarji in imetniki podrejenega dolga k pokritju izgub v petih bankah prispevali skupno 505 milijonov evrov, so sporočili s finančnega ministrstva.

V načrtu prestrukturiranja NLB-ja se je Slovenija po komisarjevih besedah zavezala, da svoj delež v NLB-ju na 25 odstotkov in delnico zniža do 31. decembra 2017, v načrtu prestrukturiranja za NKBM pa se je zavezala k popolni privatizaciji do 31. decembra 2016.

"To bo okrepilo zaupanje v slovenske banke"
"Odločitve o NLB-ju, NKBM-u, Factor banki, Probanki in Abanki bodo okrepile zaupanje v slovenske banke," je poudaril evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia. Po izidih pregleda kakovosti aktive bank in obremenitvenih testih bodo ukrepi za urejeno sanacijo in likvidacijo bank zagotovili, da se bo lahko slovensko gospodarstvo zanašalo na zanesljiv in zdrav bančni sektor, je po objavi odločitve izpostavil komisar Almunia.

Poudaril je, da so s slovensko vlado in centralno banko sodelovali "v zelo zelo dobrem vzdušju" ter da so bili stiki zelo koristni. "Upam, da jim bo uspelo doseči namen in cilje," je še dejal.

Pet ločenih sklepov za pet bank
Evropska komisija je ukrepe državne pomoči za pet slovenskih bank sicer odobrila v petih ločenih sklepih. Odobrila je načrta prestrukturiranj za Novo Ljubljansko banko in Novo kreditno banko Maribor, ker bosta omogočila dolgoročno zmožnost poslovanja brez nedovoljenega izkrivljanja konkurence.

Prav tako je odobrila pomoč za nadzorovano likvidacijo Factor banke in Probanke, zlasti ker se bosta banki popolnoma umaknili s trga in bo izkrivljanje konkurence zaradi pomoči minimalizirano. Poleg tega je komisija za zagotavljanje finančne stabilnosti začasno odobrila pomoč za reševanje Abanke Vipa. Končno odločitev bo sprejela po presoji načrta prestrukturiranja banke, ki naj bi ga Slovenija predložila v prihodnjih dveh mesecih.

Terjatve Abanke še ne morejo na slabo banko
Slovenija je tako iz Bruslja dobila zeleno luč za dokapitalizacijo bank ter pri NLB-ju, NKBM-u, Probanki in Factor banki tudi za prenos slabih terjatev na slabo banko. Pri Abanki bo morala za prenos na slabo banko počakati na končno odločitev komisije.

Načrti prestrukturiranja v Bruslju
Vsaka banka mora izpolnjevati tri merila za odobritev pomoči: zagotoviti zmožnost preživetja banke, ustrezno delitev bremen s prispevkom podrejenih upnikov ter ukrepe za preprečitev izkrivljanja konkurence.

Za največjo banko, NLB, ki predstavlja 30 odstotkov bančnega sektorja, je Bruselj v preteklih letih odobril že dve državni pomoči: v letu 2011 250 milijonov evrov in v letu 2012 383 milijonov evrov. Tokrat je odobril načrt prestrukturiranja, ki vključuje tretjo dokapitalizacijo v znesku 1,56 milijarde evrov in prenos terjatev na slabo banko v bruto vrednosti 2,3 milijarde evrov. NLB bo moral omejiti svoje delovanje na osnovno dejavnost ter izboljšati korporativno upravljanje in politiko obvladovanja tveganj.

Medja: NLB se bo do konca leta očistil bremena preteklosti
Predsednik uprave banke Janko Medja je pozno popoldne pojasnil, da so danes podpisali krovno pogodbo, ki ureja prenos slabih terjatev na banko, "treba je skleniti še pogodbo o upravljanju storitev in pogodbo o upravljanju s sredstvi, ki sta dodatna dokumenta, kar bi uredili do konca tedna", je pojasnil Medja in dodal, da bo proces fizično potekal nekaj mesecev, po načrtu naj bi bil končan do konca aprila.

Medja je optimističen, saj se bo, kot pravi, banka do konca leta dokončno "očistila bremena iz preteklosti in se istočasno dokapitalizirala, kar bo predstavljalo varno osnovo za nadaljnje poslovanje". Cilj NLB-ja v prihodnje bo tako poleg ugotavljanja dejavnikov za pretekle izgube predvsem "pogled naprej, v poslovanje s strankami, v ponoven zagon gospodarstva", je še dejal.

Za drugo največjo banko, NKBM, ki predstavlja približno 10-odstotni delež bančnega sektorja, je Bruselj leta 2012 odobril dokapitalizacijo v vrednosti 100 milijonov evrov. Načrt prestrukturiranja, ki ga je odobril tokrat, pa vključuje drugo dokapitalizacijo v znesku 870 milijonov evrov in prenos na slabo banko v bruto vrednosti 1,15 milijarde evrov. Tudi NKBM bo moral svoje poslovanje preusmeriti na osnovno dejavnost ter izboljšati strukturo upravljanja in model obvladovanja tveganj, da bo zagotovil dobičkonosnost.

V prvi fazi bodo na DUTB prenašali terjatve iz stečajnih postopkov, so sporočili iz banke in dodali, da bo po dokapitalizaciji delnica NKBM v četrtek nehala kotirati na Ljubljanski in varšavski borzi.

Pri Factor banki in Probanki komisija izpostavlja, da se je Slovenija v načrtu urejene likvidacije, ki ga je posredovala novembra, zavezala k prenehanju dejavnosti bank do 31. decembra 2016 in s tem k njunemu umiku s trga. Pri tem je namenila 236 milijonov evrov dokapitalizacije in 325 milijonov evrov likvidnostne podpore za Probanko ter 285 milijonov evrov dokapitalizacije in 400 milijonov evrov likvidnostne podpore za Factor banko.

Za tretjo največjo slovensko banko, Abanko, ki ima okoli osemodstotni delež v bančnem sektorju, pa je komisija Sloveniji za zagotovitev finančne stabilnosti začasno odobrila dokapitalizacijo z največ 348 milijoni evrov. Naša država se je zavezala, da bo načrt prestrukturiranja posredovala v dveh mesecih.

Kako naprej?
Kakšni bodo torej nadaljnji koraki po zeleni luči Bruslja za bančne načrte? "Potem ko bodo prenesene terjatve na slabo banko, je treba čim prej začeti prestrukturiranje podjetij, eno po eno, vzporedno pa nas še vedno čakata Slovenski državni holding in sprejetje strategije," odgovarja minister Uroš Čufer.

Evropska komisija je odobrila državne pomoči za pet bank
Evropska komisija odobrila sanacijo bank