Tudi na sončni strani Alp smo v nedeljo izvolili poslance, ki bodo v Evropskem parlamentu zastopali Slovenijo. Foto: MMC RTV SLO/BoBo
Tudi na sončni strani Alp smo v nedeljo izvolili poslance, ki bodo v Evropskem parlamentu zastopali Slovenijo. Foto: MMC RTV SLO/BoBo

V Evropskem parlamentu bo v prihodnjih petih letih spet najmočnejša konservativna Evropska ljudska stranka (EPP), kažejo prvi začasni uradni izidi glasovanja v 28 članicah EU. EPP bo zasedel 212 od 751 sedežev. Druga najmočnejša politična skupina pa bodo znova evropski socialdemokrati (S&D) s predvidoma 185 sedeži.

Volitve 2014: Volilni večer, 1. del
Kdo je Jean-Claude Juncker?
Izidi evropskih volitev
Kako je glasoval tipični volivec?
Kako smo volili? (vzporedne volitve)
Volitve čez dan
Izidi vzporednih volitev in prvi odzivi
Volilna udeležba nižja kot pred petimi leti
Po državi velja volilni molk
Volitve 2014: Soočenje parlamentarnih strank
Solidarnost in Evropa 2020
Kampanja pri koncu, volitve pred vrati
Povzetek zadnjega soočenja
Še zadnje soočenje pred molkom
Soočili so se še neparlamentarni kandidati
Volitve 2014: Soočenje neparlamentarnih strank
Začele so se volitve v Evropski parlament
Volivci bodo volili osebo ne vsebino
Volitve še po starem sistemu
Kdo lahko na evropskih volitvah kandidira in kdo voli?
Kakšno Evropo želite mladi?
Prvo volilno soočenje evrokandidatov
Volitve 2014: Soočenje parlamentarnih strank
Debata kandidatov za predsednika Evropske komisije
1. predvolilno radijsko soočenje kandidatov za evropske poslance
Soočenje pred evropskimi volitvami
Evroskepticizem na poti v Evropski parlament

Na volitvah v Evropski parlament je največ glasov dobila stranka SDS, ki bo imela tri poslanske mandate, sledi skupna lista NSi+SLS z dvema mandatoma, na tretjem mestu je lista Verjamem, nato sledita DeSUS in SD, ki sta prejela po en mandat.



Iz SDS-a bodo tako v Evropskem parlamentu sedeli Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin, skupno listo SLS-a in NSi-ja bosta zastopala Lojze Peterle in Franc Bogovič, listo Verjamem bo v Evropskem parlamentu zastopal Igor Šoltes, stranko DeSUS Ivo Vajgl, stranko SD pa Tanja Fajon. Vsi razen Šulinove so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi.






Janša zadovoljen z izidom, ne z udeležbo

Prvak SDS-a Janez Janša se je v prvem odzivu na izide vzporednih volitev najprej zahvalil volivcem za glasove, ob tem pa poudaril, da ti kažejo na to, da je v slovenskem prostoru zgolj ena stranka, ki ta trenutek ponuja resen program in kadrovsko ponudbo. Janša zato meni, da slika tega prostora ni obetajoča. "V tem trenutku še nihče ni predstavil programa, ekip, vsi le govorijo, da bodo pripravili ekipe in program, državnozborske volitve naj bi bile pa že julija," je dejal in poudaril, da ni zadovoljen z volilno udeležbo: "Kaže se nek vzorec iz drugih držav EU-ja, ko se pomena EU-ja zavedajo tisti, ki že desetletja živijo v blagostanju, tisti, ki smo še 30 let nazaj trepetali pred državnimi udari in izrednimi sejami, pa kot da smo že pozabili, da nam je EU prinesla večjo varnost in stabilnost."






Peterle: Volivci nagradili povezovanje

Nosilec skupne liste NSi-ja in SLS-a Lojze Peterle je v prvem odzivu kot izredno pomembno izpostavil, da so volivke in volivci nagradili povezovanje. Poleg njega naj bi v Evropski parlament s skupne liste prišel še predsednik SLS-a Franc Bogovič. Peterle je izrazil veliko hvaležnost vsem, ki so zaupali skupni listi in mu pomagali do tretjega mandata evropskega poslanca. Zahvalil se je tudi volilni ekipi in vsem, ki so pomagali na terenu. Kot je dejal, so imeli intenzivno, profesionalno, dobro kampanjo, ki je vse poživljala, in izid je to pokazal. Skupni listi NSi-ja in SLS-a so sicer nekatere predvolilne ankete napovedovale celo zmago na nedeljskih volitvah.





Šoltesova lista bo prerasla v stranko

Igor Šoltes, nosilec liste Verjamem, je bil v prvih odzivih še previden. Tudi o tem, kaj njegova izvolitev in odhod v Bruselj pomenita za lokalno politiko, še ni želel govoriti. "Že v samem začetku smo rekli, da želimo z vstopom v politiko dokazati, da se da slišati več Slovenije v Bruslju in da naj Slovenija postane soustvarjalec politik v Bruslju," je dejal Šoltes. Napovedal je, da bo lista Verjamem v bližnji prihodnosti prerasla v politično stranko in da bodo sodelovali na prihodnjih državnozborskih volitvah. "Vse konkretne programske usmeritve smo že predstavili tekom kampanje. Zavzemamo se, da bi Slovenija postala mednarodno priznana blagovna znamka kakovosti življenja," je dodal.






Erjavec: Skupaj nam je uspelo

"Počakajmo na uradne rezultate, a če napovedi držijo, bomo v DeSUS-u prvič imeli svojega predstavnika v Bruslju. Upam, da se bo dobro boril za upokojence," je dejal nasmejani predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. Kar nekaj direktiv in regulativ je treba spremeniti za zaščito starejših, je še izpostavil. "Gre za sinergijo," pa je Erjavec odgovoril na vprašanje, ali je Ivo Vajgl dobil mesto v Evropskem parlamentu zaradi DeSUS-a ali stranka zaradi Vajgla. "Vajgl je bil že doslej, DeSUS ima dobro mrežo, smo dobro organizirani, res pa je tudi, da imamo zdaj strateško partnerstvo z Zvezo društev upokojencev Slovenije, in skupaj nam je očitno uspelo," je dejal.






Fajonova nezadovoljna z izidom SD-ja

Tanja Fajon, ki je bila ponovno izvoljena v EP, ni zadovoljna z rezultatom SD-ja na volitvah. Napovedala je, da bodo organi stranke v prihodnjih dneh razmislili, kako naprej. "Predvidevam, da bomo morali potegniti posledice," je dejala. Je pa zadovoljna s svojim rezultatom. "To je dokaz, da sem delala dobro, in tako želim tudi nadaljevati. /.../ Rezultat za stranko ni spodbuden," je dodala v izjavah za medije po objavi začasnih uradnih delnih izidov volitev v Evropski parlament, po katerih je SD dobil 8,05 odstotka glasov volivcev. Ukrepi organov stranke bodo po njenih napovedih sledili po razmisleku v prihodnjih dneh. Je pa prepričana, da ima SD trdno bazo volivcev in da jim bo uspelo strniti vrste. Fajonova, ki je tudi podpredsednica SD-ja, je bila izvoljena s pomočjo preferenčnih glasov. Nosilec liste SD-ja je bil namreč predsednik stranke Igor Lukšič.






Volilna udeležba med najnižjimi v EU-ju

Volilna udeležba na evropskih volitvah v Sloveniji je bila med najnižjimi v celotnem EU-ju, saj je na volišča prišlo le dobrih 24 odstotkov volilnih upravičencev. To je tudi manj kot na prejšnjih volitvah leta 2004 in 2009, ko je glasovalo dobrih 28 odstotkov volivcev. V Sloveniji je na volišča prišlo 412.158 oziroma 24,09 odstotka volilnih upravičencev. Takšna udeležba je precej nižja kot udeležba na ravni celotnega EU-ja, kjer je glasovalo 43,11 odstotka volivcev. Udeležba v Sloveniji je med najnižjimi, še nižjo sta imeli Slovaška (13-odstotno) in Češka (19,5-odstotno). Največ volivcev je sicer na volišča prišlo v kranjski volilni enoti, in sicer 25,93 odstotka, najmanj pa na Ptuju (20,21 odstotka). Med volilnimi okraji je bila najvišja udeležba v okraju Ljubljana - Vič Rudnik III, kjer je na volišča prišlo 32,93 odstotka volivk in volivcev, najnižja pa v Lendavi, kjer je glas oddalo le 15,78 odstotka volilnih upravičencev.

V Evropskem parlamentu bo v prihodnjih petih letih spet najmočnejša konservativna Evropska ljudska stranka (EPP), kažejo prvi začasni uradni izidi glasovanja v 28 članicah EU. EPP bo zasedel 212 od 751 sedežev. Druga najmočnejša politična skupina pa bodo znova evropski socialdemokrati (S&D) s predvidoma 185 sedeži.

Volitve 2014: Volilni večer, 1. del
Kdo je Jean-Claude Juncker?
Izidi evropskih volitev
Kako je glasoval tipični volivec?
Kako smo volili? (vzporedne volitve)
Volitve čez dan
Izidi vzporednih volitev in prvi odzivi
Volilna udeležba nižja kot pred petimi leti
Po državi velja volilni molk
Volitve 2014: Soočenje parlamentarnih strank
Solidarnost in Evropa 2020
Kampanja pri koncu, volitve pred vrati
Povzetek zadnjega soočenja
Še zadnje soočenje pred molkom
Soočili so se še neparlamentarni kandidati
Volitve 2014: Soočenje neparlamentarnih strank
Začele so se volitve v Evropski parlament
Volivci bodo volili osebo ne vsebino
Volitve še po starem sistemu
Kdo lahko na evropskih volitvah kandidira in kdo voli?
Kakšno Evropo želite mladi?
Prvo volilno soočenje evrokandidatov
Volitve 2014: Soočenje parlamentarnih strank
Debata kandidatov za predsednika Evropske komisije
1. predvolilno radijsko soočenje kandidatov za evropske poslance
Soočenje pred evropskimi volitvami
Evroskepticizem na poti v Evropski parlament