Zadovoljni Matteo Salvini. Foto: EPA

Vodilni skupini v 751-članskem parlamentu, evropska ljudska stranka (ima po trenutnih podatkih 180 sedežev) in socialisti (146 sedežev), sta precej izgubili in sta brez večine, na drugi strani so se precej okrepili liberalci (40 sedežev več), pa tudi skrajna desnica in evroskeptiki (skupaj 114 sedežev) ter zeleni (20 sedežev več).

Za večino v parlamentu je potrebnih 376 glasov, trenutno jih imata evropska ljudska stranka in S&D skupaj premalo, še vedno pa imajo proevropske skupine dvotretjinsko večino. Volilna udeležba je bila skoraj 51-odstotna, kar je občutno več kot pred petimi leti, in največ v zadnjih 20 letih.

Vzpon liberalcev, zelenih in skrajne desnice

Že jutri izredni vrh EU-ja
Pogajanja med skupinami so se že začela, voditelji osemindvajseterice se bodo že jutri sestali na povolilnem izrednem vrhu, kjer bodo analizirali volitve in kjer se bodo že začela pogajanja o tem, kdo bo na čelu samega parlamenta in Evropske komisije, poleg tega pa bodo na dnevnem redu voditeljev tudi že pogovori o tem, kdo bo na čelu evropske zunanje politike, centralne banke in Evropskega sveta. Ta peterica bo prihodnjih pet let oblikovala ključne politike EU-ja, od boja proti podnebnim spremembam do kompleksnih odnosov z Rusijo, ZDA in Kitajsko.

V Evropski ljudski stranki po izidih ni bilo pretiranega slavja, saj je skupina izgubila 42 poslanskih sedežev, a vseeno ostaja najmočnejša skupina. V Evropskem parlamentu ni mogoče zagotoviti stabilne večine brez desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), je v prvem odzivu na izide poudaril vodilni kandidat skupine Manfred Weber, za katerega v stranki vztrajajo, da mora postati naslednik Jean-Clauda Juckerja na čelu Evropske komisije. Weber je že ponudil roko socialdemokratom, liberalcem in zelenim, odločno pa je zavrnil sodelovanje z desnimi ali levimi skrajneži.

Kdo bo novi predsednik Evropske komisije?

Vodilni kandidat socialistov, ki so prav tako precej oslabljeni, imajo 41 poslanskih sedežev manj, Frans Timmermans pa je pozval k naprednemu zavezništvu. Sodelovanja z desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko (EPP) ni izključil, je pa poudaril, da je v demokraciji zdravo, če pri oblikovanju večine nobena stranka ni neizogibna. V Evropski ljudski stranki pravijo, da mora biti novi predsednik Evropske komisije njihov kandidat Weber, čemur socialisti nasprotujejo, tako da bo že to trd oreh, v katerega bodo morali zagristi voditelji vodilnih skupin. Med kandidati Evropske ljudske stranke za predsednika Evropske komisije se omenjata tudi vodja pogajanj za brexit Michel Barnier, Kristalina Georgieva (Svetovna banka), po volitvah pa je prvič javno povedala, da želi postati predsednica EK-ja tudi dozdajšnja komisarka Margrete Vestager (ALDE)

Bo Manfred Weber (Evropska ljudska stranka) nasledil Jean-Clauda Junckerja na čelu Evropske komisije? Foto: EPA

Na tretje mesto so se uvrstili liberalci, ki imajo v primerjavi s prejšnjim sklicem okoli 40 sedežev več. K temu dvigu je v veliki meri pripomogla sicer poražena stranka francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej, republika, ki je po dozdajšnjih podatkih dobila 23 poslanskih mandatov. Vodja politične skupine liberalcev Guy Verhofstadt je poudaril, da bodo liberalci očitno najbolj izboljšali svoj izid v primerjavi z letom 2014 in bodo tako igrali ključno vlogo v nadaljnjih pogovorih, saj EPP in socialdemokrati prvič ne bodo imeli večine. "Nobena solidna večina ni mogoča brez naše skupine. Do konca te noči bo jasno, da ne populisti ne nacionalisti niso osvojili večine, temveč naša proevropska skupina," je bil optimističen Verhofstadt.

Okrepile so se skrajno desne in populistične stranke, Evroskeptična skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) je dobila 56 poslanskih sedežev, Evropa narodov in svobode (ENF) pa 58. Zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) pa so precej izgubili, imajo 58 sedežev, s čimer so izgubili 12 poslanskih mest.

Po Evropi: kdo je zmagal, kdo je poražen?
V Nemčiji, največji članici EU-ja, sta vodilni stranki, koalicija CDU/CSU in socialdemokrati, izgubili precejšnjo podporo, na drugi strani pa so se okrepili zeleni. Izidi evropskih volitev bi utegnili vplivati tudi na notranjepolitično dogajanje v Nemčiji, pri morebitnem razpadu koalicije z unijo CDU/CSU bi lahko sledile predčasne parlamentarne volitve.

Večina v EP-ju kljub večji razdrobljenosti ostaja proevropska

V Franciji je tesno slavil Nacionalni zbor Marine Le Pen pred Macronovim gibanjem Naprej, republika. Le Penova je že zahtevala predčasne parlamentarne volitve v Franciji. Po njenih besedah predsednik Emmanuel Macron "nima druge izbire", saj so se volivci danes izrekli "proti njegovi politiki in njemu osebno".

V Italiji je Salvinijeva Liga še izboljšala izid z lanskih parlamentarnih volitev, po napovedih je prejela 34,3 odstotka glasov in prepričljivo premagala koalicijskega partnerja, Gibanje petih zvezd Luigija di Maia, ki velja za največjega poraženca volitev (17,1-odstotna podpora). Prehitela ga je Demokratska stranka, ki je z 22,7 odstotka glasov presegla pričakovanja. "Milijoni Italijanov so nam zaupali zgodovinsko misijo," je po objavi izidov vzporednih volitev ponoči poudaril Salvini na novinarski konferenci na sedežu Lige v Milanu. "Pa ne le nam, tudi Marine Le Pen in Nigelu Farageu," je omenil še francoske in britanske evroskeptike. "Čas je za spremembe ‒ Evropa se bo spremenila," je še dejal Salvini, ki je v rokah držal rožni venec in ga tudi poljubil. "Rojena je nova Evropa, evropski preporod temelji na delu, pravicah in varnosti," je poudaril.

Trije mandati za SDS-SLS, po dva za SD in LMŠ in en za NSi

Cipras napovedal predčasne volitve
Na Madžarskem, kjer se je glede na prejšnje volitve volilna udeležba podvojila, je močno zmagal Orbanov Fidesz, ki je del Evropske ljudske stranke, v Avstriji je kljub aferi Ibiza zmagala Avstrijska ljudska stranka kanclerja Sebastiana Kurza, ki se je precej okrepila. Svobodnjaki so sicer poslabšali izid, a še vedno so dobili okoli 17 odstotkov glasov. V Grčiji je po zmagi opozicijske Nove demokracije vodja vladajoče Sirize Aleksis Cipras že napovedal predčasne volitve.

Konservativci največji poraženci
V Veliki Britaniji je močno zmagala stranka Brexit Nigela Faragea, najglasnejšega zagovornika odhoda Združenega kraljestva iz EU-ja, ki je prejela 32 odstotkov glasov oz. 28 sedežev. Liberalni demokrati so s 15 sedeži na drugem mestu. Konservativci Therese May so doživeli hud poraz, uvrstili so se šele na peto mesto (3 sedeži), tudi laburisti so dobili manjšo podporo (za 11 odstotnih točk, imajo osem sedežev manj) in imajo zdaj 19 sedežev, zeleni so se okrepili in imajo zdaj sedem sedežev (štiri več). Ko bo brexit realiziran, bo 73 britanskih poslancev ostalo brez položaja.