Damijan Florjančič je med drugim opozoril na zaviranje krepitve načela pravne države v Sloveniji in na druge težave, s katerimi se spoprijemajo sodniki. Kot so sporočili z vrhovnega sodišča, so se sogovorniki posvetili različnim temam, tudi mogočim izzivom glede neodvisnosti sodstva.

Florjančič je v povezavi s tem vprašanjem spomnil na sestanek predstavnikov vseh treh vej oblasti pri predsedniku republike Borutu Pahorju oktobra lani, ki je potekal na njegovo pobudo in na katerem si je javnost lahko ustvarila sliko o različnih pogledih na stanje pravne države. Na podlagi predstavljenih pogledov je Florjančič ocenil, da se v državi krepi nerazumevanje glede razmerij med vejami oblasti, s čimer se zavira krepitev načela pravne države.

Poleg tega je predsednik vrhovnega sodišča spomnil na lansko izvolitev novega vrhovnega sodnika v državnem zboru šele v drugem poskusu, čeprav je šlo za uglednega profesorja kazenskega prava, čigar kompetence je kot ustrezne potrdil tudi sodni svet kot predlagatelj njegove izvolitve. Ta primer je bil sicer izpostavljen zato, ker so Evropsko komisijo zanimale morebitne zakonske spremembe imenovanj oziroma izvolitev sodnikov na najvišjem sodišču v državi.

Protiustavni poslovnik o parlamentarni preiskavi

Florjančič je predstavnikom Evropske komisije predstavil še pogled na januarsko odločbo ustavnega sodišča, s katero je to ugotovilo, da sta zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi protiustavna, saj ne določata ustreznega mehanizma, s katerim bi bilo mogoče preprečiti protiustavno poseganje v neodvisnost sodstva, kar omogoča nedopustne pritiske na delo sodnikov.

Povod za to odločbo je bila sicer odreditev parlamentarne preiskave v zadevi Franc Kangler in drugi, in sicer v delu, ki se nanaša na pravilnost sodnih odločitev in odgovornost sodnikov za odločitve v konkretnih sodnih postopkih.

V povezavi s tem je Florjančič poudaril tudi nekatere kritike glede odločitve ustavnega sodišča, čeprav bi bilo po njegovem mnenju zlasti od predstavnikov oblastnih organov in posameznih strokovnih krogov pričakovati spoštovanje in upoštevanje razlogov iz odločbe.

Dostopnost sodnih odločb

Sogovorniki so poleg tega pozornost namenili vprašanju dostopnosti sodnih odločb slovenskih prvostopenjskih sodišč, napredku na področju informatizacije sodstva in pa tudi disciplinskim postopkom proti sodnikom. Kot so glede zadnjega pojasnili na vrhovnem sodišču, je bila z njihove strani izražena kritika glede učinkovitosti vodenja teh postopkov, kar pride najbolj do izraza pri medijsko odmevnih zadevah, ki imajo močan vpliv na zaupanje javnosti v sodstvo. Po njihovem mnenju bi bila nujna revizija zakonskih določb, ki urejajo to področje.

Na zunanjem ministrstvu so sicer za STA v ponedeljek potrdili, da je Evropska komisija na virtualnem obisku Slovenije v okviru priprave drugega poročila o vladavini prava, ki se pričakuje julija. Slovenija je prispevek za pripravo poročila v Bruselj poslala konec marca, virtualni obisk pa je bil namenjen pridobivanju dodatnih informacij in razčiščevanju vprašanj.