Odnosi med Kitajsko in EU-jem so vse bolj pereči. Foto: EPA
Odnosi med Kitajsko in EU-jem so vse bolj pereči. Foto: EPA

Litva in Tajvan sta letos vzajemno odprla predstavništvi, zaradi česar je Kitajska, ki ima otok za eno izmed svojih pokrajin, odpoklicala svojega veleposlanika iz Vilne in izgnala litovskega veleposlanika iz Pekinga. Litva se je na to odzvala z odpoklicem svojega veleposlanika iz Pekinga.

Kot poroča Reuters, je Janša v pismu evropskim voditeljem poudaril, da se lahko Evropska unija spoprime s Kitajsko le z enotnim in skladnim pristopom. "Ob strani moramo stati vsaki državi članici EU-ja, ki se sooča s pritiskom," je zapisal Janša v pismu 13. septembra.

Po besedah predstavnikov litovskih oblasti je po sporu Kitajska začela oteževati trgovino z Litvo in prenehala izdajati dovoljenja za izvoz prehrambnih izdelkov na Kitajsko.

Janša je po poročanju Reutersa še zapisal, da je Tajvan naš pomemben partner in tega ne smemo zanikati.

"Ljudje nas vidijo, a se pretvarjajo, da ne obstajamo, samo zato, ker smo demokracija"

Kitajska je druga največja trgovinska partnerica EU-ja in vprašanje odnosa do azijske velesile bo na dnevnem redu srečanja v Sloveniji 5. oktobra.

Kot pravijo evropski diplomatski viri v Bruslju, želi Kitajska razdeliti članice EU-ja, da bi si na tak način povečala vpliv in oslabila pogajalska izhodišča glede trgovinskih, gospodarskih in političnih odnosov. Kitajska vse te očitke zavrača.

Za oblasti v Pekingu je Tajvan še vedno ena od kitajskih pokrajin, čeprav otok pod uradnim imenom Republika Kitajska vodi neodvisno politiko od leta 1949, ko so se tja umaknili kitajski nacionalisti pod vodstvom Čangkajška, ki so jih v državljanski vojni na celini porazile komunistične sile Mao Cetunga in ustanovile današnjo Ljudsko republiko Kitajsko.

Oblasti v Pekingu so že večkrat jasno povedale, da ne bodo dovolile samostojnosti otoka, in nakazale, da so pripravljene v primeru razglasitve neodvisnosti posredovati tudi s silo.