Z nastopoma Grka Margaritisa Schinasa in Hrvatice Dubravke Šuica, kandidatke za resor demokracije in demografije, se je v Evropskem parlamentu sklenil prvi teden zaslišanj kandidatov za evropske komisarje v ekipi prihodnje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.

Grški kandidat Margaritis Schinas je spretno krmaril med očitki, ki so leteli na ime njegovega resorja za zaščito evropskega načina življenja. Schinas je že v uvodu poudaril, da razpravo, ki jo je sprožil naziv resorja, jemlje zelo resno, saj so nazivi pomembni. Poudaril je, da biti Evropejec zanj pomeni živeti v svetu vrednot, kot so demokracija, vladavina prava in človekove pravice, imeti zdravstveno varstvo, biti opremljen z znanjem, se počutiti varno doma in na ulici, biti odprt in pomagati pomoči potrebnim.

Na vprašanje, pred čim je treba zavarovati evropski način življenja, pa je odgovoril, da "pred tistimi, ki nam ne dopuščajo, da praznujemo 14. julij v Nici, ki ne dajejo hrane prosilcem za azil in ki ne dovolijo otrokom, da hodijo v šolo". Naziv resorja razume "v pozitivnem, ne negativnem smislu," je poudaril večkrat. "Naše vrednote so zelo odporne proti grožnjam populistov, populisti bi se morali počutiti ogrožene od naših vrednot," je Schinas odgovoril na očitke, da naziv daje hrano populistom. Pri tem nazivu po njegovih besedah nikakor ne gre za dihotomijo med "mi" in "oni", poroča STA.

Nekdanji evropski poslanec, doslej pa prvi govorec Evropske komisije, je sicer upravičil sloves velikega poznavalca evropskih zadev in večjezičnega retoričnega mojstra, a mu to kljub temu ni pomagalo, da bi ubranil naziv svojega resorja. Poslanci socialistov in liberalcev so bili jasni: zaradi desničarske konotacije je "toksičen", kot se je izrazila nizozemska poslanka Sophia in 't Veld, in morajo ga spremeniti, je poročala RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Mojca Širok za Radio Slovenija.

"To je le zadnji od udarcev, ki so jih poslanci ta teden namenili predsednici von der Leynovi: prisilili so jo v zamenjavo kandidatov iz Madžarske in Romunije, še trije, Poljak, Švedinja in Francozinja, pa bodo zaradi neprepričljivega nastopa dobili dodatna pisna vprašanja," še ugotavlja Širokova.

Hrvaška kandidatka pokazala šibko poznavanje resorja

Nekoliko več težav je imela pri svoji kandidaturi Hrvatica Dubravka Šuica, ki je po poročanju Širokove "pokazala šibko poznavanje vsebin, ki jih bo zajemal njen resor, govorila je na široko in brez konkretnih predlogov, na številna vprašanja o družinski politiki, pravicah istospolnih in pravici do splava pa je ponudila splošne odgovore brez svojih lastnih stališč."

Tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Milan Brglez (SD) je ocenil, da zaslišanje Šuice ni bilo prepričljivo, ko gre za nekoga, ki se poteguje za vodenje resorja za demokracijo.

Dubravka Šuica je poleg resorja za demokracijo in demografijo kandidirala tudi na mestu podpredsednice Evropske komisije; podpredsedniška mesta bo v Evropskem parlamentu zasedala kar tretjina članov komisije.

Od kje premoženje petih milijonov evrov? Mož je delal na velikih ladjah.

Šuičeva se med zaslišanjem ni mogla izogniti poslanskemu vprašanju, naj razkrije, kako je njena družina na Hrvaškem nakopičila premoženje v višini petih milijonov evrov.

"Moj mož je delal na velikih trgovskih in turističnih ladjah, kjer je zaslužil dostojno plačo," je odgovorila Šuica, njeno zaslišanje pa je pokazalo, v čem je njena resnična moč: v brezpogojni podpori njene politične skupine, Evropske ljudske stranke; njeni poslanci so jo vestno branili pred neprijetnimi vprašanji, zato tudi pozitivna ocena verjetno ni vprašljiva, ugotavlja Mojca Širok. Med drugim pa je na Twitterju v angleščini zapisala, da so poročila medijev o petih milijonih evrih lažne novice "Fake News" ter da so "digitalne platforme del razvoja, zato moramo zagotoviti, da se ne zlorabljajo za destabilizacijo naše demokracije. Vzpostaviti bi morali enotne standarde, da bi zajezili dezinformacije in sovražni govor na spletu."

Čeprav je predsedujoči Antonio Tajani prepovedal vprašanja o njenem premoženju, češ da ne spadajo v zaslišanje glede na to, da niso ugotovili navzkrižja interesov, je hrvaška kandidatka odgovorila, da poslansko vprašanje temelji na neresničnih dejstvih, ki so bila objavljena v medijih. Ni želela govoriti o podrobnostih, temveč je poudarila, da glede njenega premoženja ni nič spornega, pa poroča STA.

Hrvaška kandidatka je uvodoma povedala, da demografske spremembe določajo politike, demokracijo in življenje v skupnostih, a tudi spreminjajo podobo Evrope. Ob tem je dodala, da je treba pričakovati nezadovoljstvo državljanov EU-ja, ki se počutijo zapostavljene zaradi napredka in tranzicije, zaradi česar je treba vsem državljanom omogočiti priložnost, da bi povedali, kako vidijo prihodnost EU-ja.

V tem kontekstu je omenila pomembnost konference o prihodnosti Evrope, ki bo potekala med letoma 2020 in 2022. Pričakuje, da bodo med široko razpravo dobili čim širše mnenje o tem, kako bo treba usmerjati EU in okrepiti demokracijo. Ob tem ni izključila možnosti, da bodo po razpravah na konferenci odprli tudi vprašanje sprememb evropske pogodbe.