Von der Leynova in Lenarčič na prvem kolegiju Evropske komisije v sredo dopoldne. Foto: EPA

Gre za prvo Lenarčičevo pot v novi vlogi evropskega koordinatorja za odzivanje na krize. V Albaniji se bo v četrtek sešel s premierjem Edijem Ramo in kmetijskim ministrom, pooblaščenim za krizno koordinacijo na najbolj prizadetem območju.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po prvem kolegiju nove komisije poudarila, da bo EU v pomoč Albaniji takoj namenil 15 milijonov evrov iz sklada za soseščino. V Bruslju načrtujejo tudi donatorsko konferenco za podporo državi pri obnovi.

Komisija je Albaniji že pomagala z mobilizacijo treh reševalnih ekip s skupno 200 ljudmi iz Italije, Grčije in Romunije, ter pri dodeljevanju generatorjev, šotorov, spalnih vreč in prve pomoči, ki so jih prispevale Belgija, Slovaška, Romunija in Avstrija.

51 smrtnih žrtev

Brez strehe nad glavo je po potresu ostalo okoli 4.000 ljudi. Foto: EPA

Nedavni potres z magnitudo 6,4 je na zahodu Albanije po zadnjih podatkih zahteval 51 smrtnih žrtev. V soboto je umrla 20-letna ženska, ki so jo ob potresu zadele padajoče opeke v prestolnici Tirana, poroča New York Times. V potresu in popotresnih sunkih je bilo ranjenih okoli 2.000 ljudi.

Potres je povzročil tudi ogromno materialno škodo. Brez strehe nad glavo je po prvih ocenah ostalo okoli 4.000 ljudi. Več kot polovico so namestili v hotelih, preostali pa so zatočišče poiskali na vzhodu Albanije ali v sosednjem Kosovu. Po prvih ocenah je v obmorskem mestu Drač močno poškodovanih okoli 900 zgradb, v prestolnici Tirana pa 1.465.

Pomoč prizadetim in kaznovanje odgovornih

Albanska vlada je vzpostavila dobrodelni sklad za pomoč prizadetim, v katerega so zbrali okoli 15 milijonov evrov. Družinam umrlih bodo nakazali odškodnino v znesku milijona lekov (dobrih 8.000 evrov) in zagotovili posebne pokojnine za starejše ter šolnine za otroke.

Velik del krivde za smrtne žrtve in materialno škodo pripisujejo neustrezni gradnji ter korupciji v gradbeni industriji. Albanski parlament je ob tem že oblikoval predlog zakona, ki bi vse odgovorne investitorje, arhitekte in nadzornike obsodil na od sedem do 15 let zapora zaradi kršenja gradbenih predpisov.