Georgieva je bila tudi v igri za novo predsednico Evropske komisije, predtem pa tudi za generalno sekretarko Združenih narodov. Foto: Reuters

Georgieva je bila izbrana po glasovanju, ki ga je finančni minister Bruno Le Maire, ki vodi iskanje novega direktorja IMF-ja, sklical, ker se članice EU-ja niso mogle dogovoriti o enem kandidatu.

Od peterice prvotnih kandidatov – med njimi so bili španska gospodarska ministrica Nadia Calvino, portugalski finančni minister Mario Centeno, nekdanji nizozemski finančni minister in vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem, Georgieva in nekdanji evropski komisar iz Finske Olli Rehn – sta v ožjem izboru pristala dva, Georgieva in Dijsselbloem.

Jug in vzhod za Georgievo

Tudi tokratno glasovanje med Georgievo in Dijsselbloemom pa je pokazalo na razdeljenost EU-ja, piše Deutsche Welle, saj Bolgarki ni uspelo pridobiti podpore 16 izmed 28 držav članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva, kar je bil pogoj. Kljub temu so jo nominirali za kandidatko. Podprle so jo Francija ter države z juga in vzhoda Evrope. Dijsselbloema sta najbolj zagnano podpirali Nemčija in Nizozemska.

Georgieva je bila med letoma 2014 in 2016 evropska komisarka za proračun in ena od podpredsednic Evropske komisije. Leta 2016 je s komisarskega mesta odstopila, ker je z letom 2017 začasno prevzela vodenje Svetovne banke. Trenutno je glavna izvršna direktorica Svetovne banke, kar je drugi najvišji položaj v tej instituciji, za predsednikom Davidom Malpassom.

Če bo Georgieva postala nova direktorica IMF-a, bo moral sklad spremeniti pravila, saj v njih piše, da je lahko novi vodja ob prevzemu položaja star največ 65 let, Georgieva pa bo avgusta dopolnila 66 let.

Volitve 4. oktobra

Mesto direktorice IMF-a je zapustila Francozinja Christine Lagarde, ki bo prevzela vodenje Evropske centralne banke (ECB). Na čelu IMF-a je tradicionalno Evropejec. Novi direktor bo izbran 4. oktobra.