Po programu za reševanje Portugalske bi ta morala v zameno za 78 milijard evrov pomoči javnofinančni primanjkljaj zmanjšati na 4,5 odstotka, v prihodnjem letu pa na tri odstotke BDP-ja. Toda v Lizboni priznavajo, da jim ne bo uspelo uresničiti ciljev za ureditev javnih financ.

Trdovratna recesija še dodatno ogroža proračunski primanjkljaj
Portugalska je v nasprotju z Grčijo vedno veljala za korektnega partnerja, saj so bili posojilodajalci zadovoljni z dokapitalizacijo bank, z reformo trga dela in s spremembo plačnih pogajanj, priznali pa so, da je to povečalo brezposelnost, in zato zahtevali še ukrepe aktivne politike zaposlovanja in znižanje obdavčitve dela. Dodatni problem pa je trdovratna recesija, ki znižuje davke in ogroža načrt za zniževanje proračunskega primanjkljaja, je za radijski Dnevnik poročala dopisnica Erika Štular.

Trojka revizorjev, ki jo sestavljajo strokovnjaki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je kljub ugibanjem o nasprotnem vztrajala, da Portugalska zmore uresničiti letošnji cilj zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Portugalska bo potrebovala nov varčevalni načrt
Toda desnosredinski vladi Pedra Passosa Coelha zastavljenega cilja ne bo uspelo uresničiti, zato bo država potrebovala nov varčevalni ukrep oziroma ublažitev pogojev za pomoč, čeprav se zdi najbolj realistična možnost kombinacija obojega.

Liberalno-konservativna lizbonska vlada je poskusila lani znižati državni primanjkljaj s prenosom šestih milijard evrov vrednih bančnih pokojninskih skladov na državo. Zdaj zaradi upada gospodarske dejavnosti za več kot tri odstotke letos pričakujejo za tri milijarde manj prihodkov in tudi finančno ministrstvo ugotavlja, da je načrtovano znižanje primanjkljaja negotovo. Deloma je k temu prispevalo ustavno sodišče, ki je razveljavilo nekaj diskriminatornih posegov v plače javnih uslužbencev, je še dodala Štularjeva.

Pozornost usmerjena predvsem na Grčijo in Španijo
V Atene se trojka vrača naslednji teden. Njeno poročilo o izvajanju drugega programa pomoči za Grčijo, ki velja za ključno za nadaljnje korake reševanja težav te države in območja evra, se pričakuje konec septembra ali v začetku oktobra. Grčija se je zavezala h korenitim reformam in k 11,5-milijardnim rezom v letih 2013 in 2014.

V Madridu pa se bo danes premier Mariano Rajoy sešel s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem. Potem ko se je območje evra prejšnji mesec dogovorilo o programu do 100-milijardne pomoči španskim bankam, naj bi že potekala tudi pogajanja o drugi, celoviti pomoči, vendar tega za zdaj ni uradno potrdil še nihče.