Macron je nagovoril državljane EU-ja, medtem ko v Franciji od novembra vsak teden potekajo množični protesti proti njegovim politikam. Foto: Reuters

Macron v prispevku, v katerem neposredno nagovarja "državljane Evrope", predlaga "evropski preporod", poroča BBC.

Med drugim poziva k večjim spremembam EU-ja kot institucije, da lahko ta prepreči, da se države "umaknejo v nacionalizem". Pred majskimi volitvami v Evropski parlament je predlagal prepoved financiranja evropskih političnih strank iz tujine, kar naj bi bila referenca na obtožbe, da je bila Rusija vpletena v kampanjo pred referendumom o brexitu in kontroverzo glede ruskega financiranja francoske skrajnodesne stranke Nacionalni zbor (prej Nacionalna fronta).

Posvaril je pred pastjo nacionalistov, saj da njihova "zaprtost vase ne ponuja nobenih predlogov, je zgolj zavračanje brez načrta". "Tisti, ki izkoriščajo jezo, z lažnimi informacijami vsevprek obljubljajo vse in nič," je dodal.

Macronova kolumna Za evropski preporod

Macron predlaga tudi vzpostavitev agencije, ki bi Unijo varovala pred kibernetskimi napadi. Francija je leta 2017 sporočila, da je bila v enem letu tarča 24.000 takšnih napadov, in opozorila, da bi jo lahko prizadela kampanja, kot naj bi leta 2016 prizadela ameriške volitve.

Za brexit je dejal, da "je simbol krize Evrope, ki se ni znala odzvati na potrebe narodov po varnosti zaradi velikih pretresov sodobnega sveta, s katerimi se spopadajo". Dodal je, da je tudi "simbol pasti, in te ne gre iskati v pripadnosti Evropski uniji, temveč v laži in neodgovornosti, ki jo lahko uničita".

Po njegovih besedah Britanci pred glasovanjem o izstopu iz EU-ja niso bili ustrezno obveščeni. "Kdo jim je govoril o izgubi dostopa do EU-tržišča? Kdo je omenil tveganje za mir na Irskem zaradi obnovitve meje?"

EU je opisal kot "ne zgolj gospodarski trg", ampak kot "projekt".

Macron: Potrebni novi organi

Predlaga ustanovitev več novih organov, ki bi nadzirali spremembe znotraj EU-ja. Tako predlaga ustanovitev Evropske agencije za zaščito demokracij, ki bi varovala pred kibernetskimi napadi, širjenjem lažnih novic, Evropski svet za notranjo varnost, ki bi se ukvarjala z nadzorom meja in podeljevanjem azilov, ter Evropski varnostni svet, katerega del bi bila tudi Velika Britanija. Macron je pozval tudi k povišanju vojaške porabe.

Macron predlagal obsežne spremembe EU-ja. Foto: Reuters

Med organi, ki naj bi nastali, bi bila tudi Evropska podnebna banka, ki bi financirala prehod Unije k njegovim predlaganim okoljskim ciljem, torej "nič ogljika do leta 2050 in prepolovljeni pesticidi do 2025".

Ustanovili naj bi tudi organ za prehransko varnost, ki bi "izboljšala naš nadzor nad hrano" in ga zavarovala pred "grožnjo lobijev" z "neodvisnimi znanstvenimi ocenami sestavin, ki so nevarne za okolje in zdravje".

Evropski svet za inovacije, ki sicer že obstaja, bi moral dobiti več sredstev, "primerljivih z ZDA", da bi podprli raziskave novih tehnologij, kot je umetna inteligenca.

Macron predlaga tudi konferenco za Evropo, in sicer do konca leta, da bi lahko predstavniki evropskih institucij in članic predlagali in sprejeli spremembe.

Macron pozval k temeljiti prenovi EU-ja

Macron predlaga tudi pravila, "ki bi prepovedovala spodbujanje sovraštva in nasilja na spletu".

Macron predlaga tudi v EU-ju minimalno plačo, ki bi bila "primerna za vsako državo" in za katero bi se kolektivno dogovarjala vsako leto, ter zagotovilo, da bi EU državljani dobili "enako plačilo za enako delo".

Zavzel se je še za reformo politike konkurence in preoblikovanje trgovinske politike, ki bi temeljila na evropskih vrednotah. "Za našo strateško industrijo in pri naših javnih naročilih moramo uvesti evropsko preferenco, kot to počnejo naši ameriški in kitajski konkurenti," je zapisal.

Enotna azilna politika

Francoski predsednik je še zapisal, da bi morale države, ki želijo biti del schengenskega območja, sprejeti strožji nadzor zunanjih meja in skupno azilno politiko za prebežnike.

Trenutno imajo različne članice schengenskega območja lahko zelo različne politike na področjih azila in priseljevanja. Medtem ko je Nemčija v letih 2015 in 2016 sprejela okoli 1,2 milijona prosilcev za azil, je Madžarska kaznovala odvetnike in aktiviste, ki so prebežnikom pomagali.

"Nobena skupnost ne more ustvariti občutka pripadnosti, če nima meja, ki bi jih varovala," je še zapisal francoski predsednik.