Ministrica se je udeležila konference o migracijah na Dunaju, na skupni novinarski konferenci sodelujočih ministrov pa je poudarila, da se je položaj na zahodnobalkanski migrantski poti znova začela zapletati in da prihaja do napetosti na posameznih mejah.

Kritična je bila do severnejših evropskih držav na tej poti. "Na eni strani imamo države, ki še vedno govorijo o politiki odprtih vrat, istočasno pa zaostrujejo politiko sprejema. Na drugi strani pa so države, ki so soočene z realnim stanjem, torej s tisoči migrantov, ki si želijo doseči svoje ciljne države in ne želijo ostati v državah na poti," je povedala.

"Slovenija bo storila vse za zaščito svojih interesov"
Na konferenci so se strinjali, da morajo ciljne države, ki vodijo politiko odprtih vrat, a v praksi hkrati omejujejo vstop prebežnikov, jasno definirati, koliko ljudi oziroma koga so pripravljene sprejeti, je dejala ministrica. "Slovenija ne more biti žrtev neusklajenih politik držav na severu in ne priznava nesprejemljivih politik držav pred nami, ki postopajo po principu čim hitrejšega prehoda migrantov čez njihovo ozemlje," je dejala ministrica.

"Če ne bo spoštovanja dogovora na podlagi skupnih kriterijev, bo tudi Slovenija prisiljena v še bolj odločno ukrepanje na svoji meji. S prakso zavračanja se ne strinjamo, a bomo storili vse za zaščito svojih interesov," je opozorila ministrica Györkös Žnidar.

Ob tem pa je dodala, da je treba rešitve za prihod prebežnikov najti tudi v Grčiji in v sodelovanju s Turčijo. "A Slovenija in ostale države na migrantski poti ne moremo le čakati na zaprtje meje na severu, ampak si moramo prizadevati za zmanjšanje toka," je dejala ministrica Györkös Žnidar.

Ministrica Györkös Žnidar hvali Makedonijo
Konferenca na Dunaju je, kot je dejala, ena zadnjih priložnosti za dogovor o skupnih standardih za obvladovanje migracijskega toka na zahodnobalkanski poti. "V odsotnosti skupne evropske rešitve je v tem trenutku lahko edina konstruktivna smer dogovor, ki temelji na skupnih kriterijih za vstop na zahodnobalkansko pot v Makedoniji," je povedala ministrica. Pohvalila je Makedonijo, ki da trenutno opravlja zelo pomembno delo pri preprečevanju prihoda prebežnikov, čeprav sploh ni članica EU-ja ali schengenskega območja.

Pozvala je še, naj vse države prevzamejo odgovornost za profiliranje prebežnikov v Makedoniji, da ne bo prišlo do zavračanja prebežnikov na posameznih mejah.

Slovenija s svojimi ukrepi spoštuje svoje mednarodne obveznosti in deluje po schengenskih pravilih na način, ki je v dani situaciji mogoč, je zatrdila ministrica. Porast števila prošenj za azil v Sloveniji v zadnjem času pa po njenih besedah dokazuje, da država ne vodi samo politike prevoza prebežnikov.

Erjavec poudaril na pomen miru v Siriji
Konference se je udeležil tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki je kot eno izmed glavnih težav aktualne prebežniške krize izpostavil vojno v Siriji. "Ne glede na razvoj dogodkov v širši bližnjevzhodni regiji se je treba zavedati, da je še veliko ljudi, ki si bodo iz različnih, tudi ekonomskih razlogov prizadevali za vstop v Evropo z Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije. Evropska unija tudi zato potrebuje skupno migracijsko politiko," so sporočili z zunanjega ministrstva (MZZ).

Na MZZ-ju poudarjajo, da moramo kljub pritiskom na odnose med državami na t. i. balkanski begunski poti "poskrbeti, da odnosi med nami ostanejo pristni in konstruktivni".

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.