Proračuna: Poraba bo rekordna, 13 milijard evrov

Predavatelj z ljubljanske ekonomske fakultete je dodal, da upa, da stališča slovenskega premierja Janeza Janše, ki jih je poslal v Bruselj, niso tudi stališča Slovenije, "ker to stališče preprosto ni v redu". Komentiral je tudi povratna in nepovratna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela od Evropske unije. "Nepovratna sredstva bodo Sloveniji zagotovo pomagala reševati težave, s katerimi se soočamo. Pri posojilih pa je treba biti odkrit – to so posojila, ki jih bo treba vrniti. In glede na finančni položaj Slovenije na mednarodno finančnih trgih, posojila Evropske unije ne bodo po bistveno boljših pogojih, kot bi se lahko zadolžili tudi sami," je dejal.

Celoten pogovor z Mrakom, s katerim se je v TV Poročilih ob 13.00 pogovarjala voditeljica Katarina Braniselj, si preberite spodaj.

Najprej vas prosim za komentar aktualnega političnega dogajanja: ali lahko stališča premierja Janše, ki jih je poslal v Bruselj, ogrozijo finančni paket in naše prejemke? Kam nas to uvršča?

Trenutna situacija je takšna, da imamo dve državi, ki blokirata, in pismo našega premierja, ki dejansko podpira stališče teh dveh držav. Jaz upam, da to ni stališče Republike Slovenije, ker preprosto stališče ni v redu. Kot je povedal predstavnik predsedujoče države Nemčije: danes imamo situacijo, da se pogovarjamo o novem odnosu med solidarnostjo in odgovornostjo. Ta finančni paket, o katerem so se dogovorili, dejansko predstavlja bistveno višjo stopnjo finančne solidarnosti med državami članicami Unije. Je pa logično, da mora biti višja stopnja finančne solidarnosti povezana tudi z višjo stopnjo odgovornosti na vseh straneh, to pomeni tudi na straneh držav, ki ta sredstva prejemajo. Osebno absolutno podpiram, da princip spoštovanja vladavine prava, ki že od lizbonske pogodbe ostaja v osnovah Evropske unije, ostane tudi naprej. Upam, da bo le prišlo do tega dogovora – ne bo pa do dogovora prišlo danes.

Unija je ponovno na preizkušnji - kaj ta neenotnost držav pomeni za delovanje povezave s finančnega vidika?
Na neki način je stvar malo podobna letu 2011, ko je grozil razpad evroobmočja. Razpad evroobmočja bi pomenil tudi konec Evropske unije. Danes smo po mojem mnenju pred podobno, a vseeno drugačno preizkušnjo. Če ne bomo uspeli rešiti te težave, bo to imelo izrazito negativen vpliv na nadaljnji razvoj Evropske unije. Ne bi hotel govoriti o njenem razpadu. Vidim, da obstajajo možnosti, da se ta stvar, ki je danes zablokirana, zaobide. Spomnim se, da je bilo že spomladi govora o tem, ali je ta finančni paket pametno vezati na pogajanja o finančni perspektivi. To bi lahko naredili tudi z meddržavnim dogovorom. Če ti dve državi ne bosta želeli iti v to stvar, obstaja možnost, da se gre v separatni dogovor. To sicer ne bi bilo dobro, a mislim, da je vprašanje vladavine prava tako pomembno, da kompromis o tem, da tega pogoja ne bi bilo notri, za Evropsko unijo ne bi smel biti sprejemljiv.

Če bomo denar samo porabili, ne bo veliko prispevalo. Izkušnje, ki smo jih imeli v prejšnjem desetletju s koriščenjem EU-sredstev, niso najboljše.

Mojmir Mrak

Slovenija lahko iz tega paketa prejme pet milijard evrov, več kot polovica je možnost najema posojila. Gre torej za denar, ki ga bo treba vrniti. Je tako posojilo lahko ugodnejše kot na trgu?
Celoten paket obsega 750 milijard, od tega je 390 milijard denarja za neposredna plačila, 360 milijard za posojila. Slovenski delež je tak, kot ste rekli. Približno tri milijarde je posojil, 1,6 milijarde je nepovratnih sredstev. Ta nepovratna sredstva bodo Sloveniji zagotovo pomagala reševati težave, s katerimi se soočamo. Pri posojilih pa je treba biti odkrit – to so posojila, ki jih bo treba vrniti. In glede na finančni položaj Slovenije na mednarodno finančnih trgih, posojila Evropske unije ne bodo po bistveno boljših pogojih, kot bi se lahko zadolžili tudi sami. Tako da s tem denarjem bo treba delati pametno, ne pa ga smatrati, kot da je to neki evropski denar. Je evropski denar v tem smislu, da ga bomo morali potem tudi vračati Evropi, vsaj v tem posojilnem delu.

Sinoči je parlament potrdil proračunska dokumenta za prihodnji dve leti. Poraba bo rekordna, več kot 13 milijard evrov, v državni blagajni bo prihodnje leto nastala skoraj trimilijardna vrzel. Tudi leto za tem je predviden proračunski primajkljaj, a že nekoliko manjši. Kaj proračunski primanjkljaj in tudi večanje državnega dolga v celoti pomeni, kako dolgo se bomo kopali iz te zadolženosti zaradi epidemije?
Tega ne morem povedati, mislim, da tega danes ne more povedati nihče. Te krize ni konec, nadaljevala se bo. Jasno je, da se bo manevrski prostor s financiranjem povečanih izdatkov postopno zmanjševal, tako da mislim, da je treba pri planiranju, koliko bomo v prihodnje porabili in koliko se bo povečeval javni dolg, vedno gledati na način, da se stvar lahko nadaljuje ne le kakšen mesec, ampak še kar nekaj časa. Glede visokih številk za velike investicije v infrastrukturo – bojim se, če so te investicije res tako dobro pripravljene, vsaj kolikor poznam proces programiranja v Sloveniji. Po eni strani smo sicer lahko zadovoljni, kajti investicije, če so dobre, res generirajo nov bruto domači proizvod.

To, da imamo dve milijardi za naslednje leto, samo po sebi ničesar ne pove, saj moramo videti, za kaj so te stvari. Če bomo denar samo porabili, ne bo veliko prispevalo. Izkušnje, ki smo jih imeli v prejšnjem desetletju s koriščenjem EU-sredstev, niso najboljše. Mi bomo več ali manj vse počrpali – ni pa tako jasno, ali smo počrpali za prave stvari. Pomembno je programiranje teh sredstev – ne le petih milijard, ampak tudi programiranje sredstev iz preostalih sedmih milijard iz večletnega finančnega okvirja. Mi velike slike o tem, kam naj bi Slovenija šla, preprosto nimamo. Tukaj lahko zato nastane precej težav.