Češka je bila edina članica Evropske unije, ki ni ratificirala Lizbonske pogodbe. Evropa si zdaj lahko oddahne. Evroskeptični predsednik Vaclav Klaus je namreč obljubil, da ne bo več nasprotoval ratifikaciji Lizbonske pogodbe, če bo sodišče odločilo, da je skladna z ustavo. Svojo obljubo je po odločitvi sodišča tudi izpolnil. "Danes sem podpisal Lizbonsko pogodbo," je sporočil in tako končal ratifikacijski postopek na Češkem.
"Lizbonska pogodba v svoji celoti ni v nasprotju s češkim ustavnim redom," je v Brnu, kjer ima sedež ustavno sodišče, dejal njegov predsednik Pavel Rychetsky.
Ustavno sodišče dvakrat preverjalo skladnost
Pobudo za presojo skladnosti Lizbonske pogodbe s češko ustavo je konec septembra vložila skupina 17 evroskeptičnih senatorjev. To je bilo že drugič, da je sodišče presojalo o skladnosti Lizbonske pogodbe s češko zakonodajo, saj je ustavno presojo nove evropske pogodbe že aprila lani zahteval zgornji dom češkega parlamenta, da bi jasno zagotovili, da pogodba ne posega v češko ustavno ureditev.
Ustavno sodišče je novembra lani razsodilo, da je pogodba skladna z ustavo, vendar je takrat odločalo le glede nekaterih spornih členov pogodbe in ne o celotni pogodbi. Oba domova češkega parlamenta sta nato pogodbo potrdila, vendar je do končanja postopka manjkal še podpis predsednika Klausa. Ta je najprej vztrajal, da ratifikacijske listine ne bo podpisal, dokler se o pogodbi na ponovnem referendumu ne bodo izrekli Irci.
Za Klausa vprašljiva Listina o temeljnih pravicah
Tik pred irsko potrditvijo Lizbonske pogodbe je pobudo za presojo ustavnosti vložila skupina senatorjev in Klaus je napovedal, da bo s podpisom čakal do odločitve ustavnega sodišča. Vmes je češki predsednik postavil še eno zahtevo, saj je vztrajal, da mora biti Češka izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah.
Klaus je k podpisu privolil potem, ko so mu obljubili, da bo Češka lahko izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah, ki je del nove evropske pogodbe. Klaus je prepričan, da bodo le tako lahko preprečili, da bi 2,5 milijona sudetskih Nemcev, ki so bili iz Češkoslovaške izgnani po drugi svetovni vojni, zahtevalo nazaj svoje ozemlje, ki jim je bilo odvzeto z Beneševimi dekreti.
Iz Listine o temeljnih pravicah sta izvzeti tudi Poljska in Velika Britanija, ki pa sta to dosegli še med pogajanji o pogodbi.
Lizbonska pogodba v veljavi od 1. decembra
Lizbonska pogodba bo v celotni Uniji začela veljati na prvi dan naslednjega meseca, ko bo vseh 27 držav članic v Rimu deponiralo ratifikacijske dokumente. V Evropski uniji so prepričani, da bo Lizbonska pogodba omogočila, da bo Unija delovala bolj učinkovito.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje