Štiri možnosti, ki so bile alternativa ločitvenemu dogovoru z Evropsko unijo, so bile obstanek v enotnem trgu, carinska unija z EU-jem, referendum o izstopnem dogovoru in več korakov za preprečitev izstopa brez dogovora.

Prvi predlog je predvideval, da bi se britanska vlada pogajala o "stalni in vseobsegajoči carinski uniji celotnega Združenega kraljestva z EU-jem", ki bi bila del dogovora o brexitu. Ta dogovor bi državi prinesel tesnejši odnos z Unijo, v veljavi bi bil blažji nadzor na meji z Irsko. Predlog je bil na nezavezujočem glasovanju preteklo sredo najbližje večinski podpori, saj je zmanjkalo zgolj šest glasov, v ponedeljek pa so zmanjkali le trije glasovi. Za je namreč glasovalo 273 poslancev, proti pa 276.

Naslednja možnost, imenovana enotni trg 2.0, je predvidevala obstanek v evropskem enotnem trgu s pridružitvijo Ekonomskemu gospodarskemu prostoru prek Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta). Poleg tega bi se v skladu s tem predlogom pogajali o carinskem dogovoru, podobnem carinski uniji. Za ta predlog je glasovalo 261 poslancev, 282 jih je bilo proti.

Med predlogi, ki jih je za glasovanje izbral predsednik poslanske zbornice , je bila tudi izvedba referenduma o kakršnem koli dogovoru o brexitu. Šele po potrditvi na referendumu bi ga lahko britanska vlada ratificirala in implementirala. Predlog je podprlo 280 poslancev, 292 jih je glasovalo proti.

Zadnja možnost, o kateri pretekli teden poslanci niso glasovali, pa je predvidevala več korakov za preprečitev izstopa brez dogovora. Od vlade predlog zahteva preložitev, če dogovor o brexitu ne bi bil potrjen dva dni pred datumom izstopa, ki je trenutno predviden 12. aprila. Če se EU ne bi strinjal s preložitvijo, bi morali dan pred izstopom poslanci izbirati med brexitom brez dogovora in preklicem člena 50. V primeru potrditve preklica bi sprožili poizvedovanje, katera oblika prihodnjih odnosov z EU-jem bi dobila večinsko podporo na Otoku in bi bila sprejemljiva za Bruselj. Za ta predlog je glasovalo 191 poslancev, 292 jih je bilo proti.

Konservativce zapustil poslanec

Dogajanje v britanski poslanski zbornici je iz dneva v dan bolj dramatično, sinoči je po objavi izidov razpravno dvorano in konservativno stranko zapustil poslanec Nick Boles, sicer predlagatelj izstopa z obstankom na enotnem trgu, poroča dopisnik RTV Slovenija iz Londona Adrijan Bakič. Boles je izrazil obžalovanje, da s svojim predlogom ni uspel zaradi nepripravljenosti konservativcev za iskanje kompromisa. Globoko razočaranje nad dogajanjem v parlamentu je izrazil tudi vodja poslanske skupine škotske nacionalne stranke Ian Blackford, ki je dejal, da se bliža dan, ko si bodo Škoti evropsko prihodnost lahko zagotovili le kot neodvisna država.

Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn pa je v odzivu predvsem poudaril, da so izidi poslanskih glasovanj tesnejši kot izidi ob treh zavrnitvah premierkinega ločitvenega dogovora. Corbyn je zato pozval k še enemu krogu tovrstnih glasovanj v sredo, saj je, kot pravi, tudi predsednica vlade trikrat poslancem predložila svoj sporazum z Unijo, je dodal Bakič.

Nujno je treba sprejeti dogovor. A kakšnega?

Glasovanja sicer niso bila zavezujoča, tako da vlada, tudi če bi poslanci katerega od predlogov večinsko podprli, ne bila formalno zavezana k njegovi izvedbi. Na podobnem glasovanju preteklo sredo poslanci prav tako niso potrdili nobene od osmih možnosti glede brexita, o katerih so takrat glasovali.

Britanski minister za brexit Stephen Barclay je po glasovanju dejal, da je zdaj edina možnost, da najdejo rešitev, ki bo omogočila, da bo Velika Britanija EU zapustila z dogovorom. Vlada bo o tem, kako naprej, razpravljala danes. V sredo bi lahko sledil še en krog nezavezujočih glasovanj. Viri v vladi ne izključujejo niti možnosti, da bi poslanci znova glasovali o izstopnem sporazumu, ki so ga sicer že trikrat zavrnili, nazadnje v petek.

Izredni vrh EU-ja o brexitu bo potekal 10. aprila, 12. aprila pa se bo zgodil brexit brez dogovora, če London do takrat Uniji ne bo poslal prošnje za njegovo daljšo preložitev.