Z dogovorom Makedonije in Grčije glede imena je bila za Skopje odpravljena ključna ovira. Foto: Reuters
Z dogovorom Makedonije in Grčije glede imena je bila za Skopje odpravljena ključna ovira. Foto: Reuters
Protikorupcijski protest v Albaniji. Foto: EPA
Albanija je status kandidatke dobila leta 2014. Foto: EPA

V najboljšem primeru se sicer nakazuje pogojni začetek pogajanj – zelena luč s pogoji za odprtje prvih pogajalskih poglavij.

Evropska komisija priporoča začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo, saj sta državi izpolnili pogoje, ki jih je Unija določila za ta korak. Sploh po dogovoru Skopja in Aten o imenu bi Unija v primeru Makedonije težko upravičila drugačno odločitev.

A Francija in Nizozemska, ki se sklicujeta na negativno domače javno mnenje, nista naklonjeni nadaljnjim širitvenim korakom, čeprav je začetek pristopnih pogajanj dejansko šele začetek dolgega in zahtevnega procesa.

Problem naj bi bila zlasti organizirani kriminal in korupcija v Albaniji. Na Nizozemskem je parlament glasoval proti začetku pogajanj z Albanijo. Omenja se tudi, da bi lahko Albanija v zameno za ta korak privolila v prebežniške centre na svojem ozemlju.

Nemčija vidi napredek
Nemčija začetek pogajanj podpira, je povedal nemški državni sekretar Michael Roth. Poudarja, da sta državi bistveno napredovali glede vladavine prava in neodvisnosti sodstva ter da so mir, stabilnost in demokracija na Zahodnem Balkanu zelo pomembni za EU.

Roth je ob tem "prijatelje" v Franciji in na Nizozemskem pozval, naj se pridružijo in podprejo začetek pogajanj, saj je to šele začetek in ne konec zahtevne in dolge poti. Ali bo konsenz mogoč, po njegovih besedah trenutno ni jasno, a ostaja optimist.

Roth je omenil možnost kompromisa z večstopenjskim modelom, ki naslavlja skrbi glede organiziranega kriminala in korupcije. Ta kompromis predvideva, da bi danes prižgali zeleno luč za začetek pogajanj, a bi morala Albanija izpolniti še vrsto dodatnih pogojev, preden bi lahko odprla prva pogajalska poglavja.

Svarila pred politično napako
Tudi luksemburški zunanji minister Jean Asselborn podpira začetek pristopnih pogajanj in opozarja, da bi bila politična napaka, če odločitve ne bi sprejeli danes. Spomnil je, da je Makedonija status kandidatke dobila leta 2005, Albanija pa leta 2014.

Asselborn je sicer ocenil, da Nizozemska ni največji problem. "Največji problem prihaja iz zelo velike države EU-ja, kjer govorijo enak jezik, kot ga zdaj jaz uporabljam. Veliko bo odvisno od njih," je dejal Asselborn v nemščini.

Nizozemski zunanji minister Stef Blok je priznal, da sta državi bistveno napredovali na področju vladavine prava in boja proti korupciji, a opozoril, da to še ni dovolj in da so potrebni verodostojni rezultati.

Slovenija za zeleno luč
Slovenija začetek pristopnih pogajanj z obema državama odločno podpira in opozarja na negativne posledice, če zelene luči za sprožitev tega sicer dolgega in zahtevnega procesa ne bi bilo.

K začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo je v odprtem pismu voditeljem EU-ja pozvala tudi skupina evropskih poslancev iz različnih političnih skupin, med njimi Tanja Fajon, Alojz Peterle, Igor Šoltes in Ivo Vajgl.