Odnosi med Pusićevo in Erjavcem so se malce ohladili. Foto: BoBo
Odnosi med Pusićevo in Erjavcem so se malce ohladili. Foto: BoBo
Piranski zaliv, arbitražni sporazum, arbitraža
Stik z morjem ostaja jabolko spora med državama. Foto: BoBo

Pusićeva sodišče poziva, naj pazljivo preuči izjave in ravnanje slovenske strani ter zagotovi, da njihovo dozdajšnje delo ne bo postavljeno pod dvom.

Njeno pismo je odziv na izjavo Erjavca, ki jo je konec marca dal v intervjuju za velenjsko regionalno televizijo VTV. "Po informacijah, ki jih imam jaz, ki so sicer zelo neformalne, tudi na podlagi nekih občutkov, ki jih ima naša odvetniška skupina, ki je sestavljena iz najbolj uglednih svetovnih pravnikov za pomorsko pravo, nekako imamo nek optimizem, da bo arbitražno sodišče določilo ta stik z odprtim morjem," je dejal Erjavec.

S to izjavo se po prepričanju Pusićeve "resno postavlja pod vprašaj arbitražni postopek, ki še poteka". "Gre za nesprejemljivo ravnanje slovenske strani, ki je v nasprotju z določili sporazuma o arbitraži, ter za poskus vplivanja na arbitražno sodišče in izid njegove odločitve," je zapisala ministrica.

Hrvaška pričakuje nedvoumen odgovor
Pusićeva v pismu doda, da je slovenski minister že prej v svojih javnih nastopih "dajal izjave, katerih cilj je vplivati na odločitev arbitražnega sodišča". Navaja njegovo januarsko izjavo za 3. program TV Slovenija, v kateri naj bi dejal, da je bil lani na razgovoru v Haagu, kjer je jasno povedal, da mora sodišče določiti stik z odprtim morjem. Če pa tega ne stori, naj bi Erjavec sodišču jasno povedal, da bomo v Sloveniji menili, da arbitražno sodišče ni izpolnilo svojega mandata.

"Če je imel slovenski minister v mislih svojo izjavo za časa ustne obravnave pred arbitražnim sodiščem v Haagu junija 2014, v uradnem transkriptu njegove izjave, s katero se je obrnil na arbitražno sodišče in ki bo javno dostopna, ko bo sprejeta odločitev, takšne navedbe ni," je zapisala Pusićeva.

Hrvaška od slovenske strani pričakuje nedvoumen odgovor na vprašanje, ali je med Slovenijo in sodiščem obstajala še kakšna druga komunikacija, na katero nakazuje Erjavec z besedami, da ima "zelo neformalne informacije", ter z navedbami, da je arbitražnemu sodišču prenesel sporočilo o slovenskem videnju naloge tega sodišča, čeprav te niso zapisane v njegovem uradnem nagovoru sodišča, piše.

Spominja, da arbitražni postopek še vedno poteka in tako še vedno velja arbitražni sporazum, s tem pa njegov člen, po katerem se morata obe strani vzdržati kakršnih koli ravnanj ali izjav, ki bi lahko stopnjevali spor ali ogrozili delo arbitražnega sodišča.

"Hrvaška dosledno spoštuje vsa določila"
"Slovenija ponovno ne spoštuje tega določila in daje izjave v nasprotju z arbitražnim sporazumom, s katerimi poskuša vplivati na delo arbitražnega sodišča in na njegovo odločitev," je poudarila Pusićeva. V ta okvir se po njenih besedah uvršča tudi sklep slovenskega parlamenta iz februarja 2013, "da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem (stik Slovenije z odprtim morjem)", ter da bo Slovenija kakršno koli odločitev arbitražnega sodišča, ki tega ne bo zagotovila, "štela kot odločitev ultra vires (v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča)".

Pusićeva v pismu zatrdi, da "Hrvaška skozi celoten postopek dosledno spoštuje vsa določila arbitražnega sporazuma in od arbitražnega sodišča pričakuje samo to, kar izhaja iz sporazuma, to je, da sodišče ozemeljska (vključno z morskimi) vprašanja o meji reši izključno na podlagi mednarodnega prava". To je po prepričanju Pusićeve izjemno pomembno tudi glede pristopa pri reševanju preostalih sporov o meji, še posebej glede držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije, pa tudi na splošno.