Matteo Salvini je na Twitterju sporočil, da je cilj obiska v Trstu
Matteo Salvini je na Twitterju sporočil, da je cilj obiska v Trstu "več ljudi in več sredstev, da zapečatimo mejo s Slovenijo in dokončno ustavimo prihod nezakonitih prebežnikov". Foto: BoBo

Na obisk v Trst je prišel italijanski notranji minister Matteo Salvini, kjer se je med drugim sešel s predsednikom Furlanije - Julijske krajine Massimilianom Fedrigo, prav tako članom Lige, s katerim se je pogovarjal o ukrepih za zajezitev nezakonitih prehodov čez italijansko-slovensko mejo. Z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom pa sta na sedežu dežele FJK prisostvovala podpisu dogovora o madžarskih naložbah v tržaško pristanišče. Na prefekturi je Salvini nato spremljal še podpis protokolov o zakonitosti naložb in prisilnem vračanju prebežnikov.

Pogodba o madžarskih vlaganjih v Trstu

Madžarska je z dvema italijanskima podjetjema podpisala pogodbo o nakupu 32 hektarjev velikega zemljišča na širšem območju tržaškega pristanišča v bližini Žavelj in mejnega prehoda Škofije. Na njem naj bi zgradila pristaniški terminal in logistično bazo, naložba pa naj bi dosegla okoli 100 milijonov evrov. Več tukaj.

Prek Twitterja je Salvini sporočil, da je bil cilj obiska v Trstu "več ljudi in več sredstev, da zapečatimo mejo s Slovenijo in dokončno ustavimo prihod nezakonitih prebežnikov". Salvini je izjavil, da zaupa v nadzor, ki ga izvajajo slovenska, hrvaška in bosanska policija na balkanski poti, a ker so meje svete in nedotakljive, razmišljajo o različnih možnostih, če nadzor ne bi bil dovolj. "Odprava schengena in zavarovanje meje sta zadnji možnosti," je v Trstu dejal Salvini, ki se je o problematiki po telefonu pogovarjal s slovenskim in hrvaškim kolegom Boštjanom Poklukarjem in Davorjem Božinovićem.

Salvini s slovenskim notranjim ministrom govoril po telefonu

Z ministrstva so sporočili, da sta Salvini in Poklukar pozdravila začetek delovanja mešanih policijskih patrulj na slovensko-italijanski meji. Dogovorila sta se, da se bosta v kratkem tudi srečala in se pogovorila o možnostih nadaljnjega skupnega sodelovanja tako med državama kot tudi z drugimi državami v regiji.

Na italijansko-slovenski meji od 1. julija delujejo mešane policijske patrulje. Foto: BoBo
Na italijansko-slovenski meji od 1. julija delujejo mešane policijske patrulje. Foto: BoBo

Poklukar je tudi poudaril, da je treba posebno pozornost usmeriti v celotno zahodnobalkansko migracijsko pot in sprejeti ustrezne ukrepe za učinkovito obvladovanje migracij, kot je na primer okrepljeno delo agencije Frontex na Zahodnem Balkanu.

Dogajanje je komentiral tudi premier Marjan Šarec, je poročala TV Slovenija. Dejal je, da je bil pogovor med Poklukarjem in Salvinijem bolj konstruktiven, kot se zdi navzven. Povedal je tudi, da je meja med Slovenijo in Italijo drugačna kot meja med Slovenijo in Hrvaško, ker je slednja schengenska, prva pa notranja; a da je dejstvo, da je na italijanski meji v zadnjem času več migracij.

Salvini je v Trstu izjavil, da namerava italijanska stran mešane patrulje okrepiti s 40 dodatnimi policisti. Enako pričakuje tudi od slovenske in hrvaške strani. Mešane patrulje so po Salvinijevih navedbah v zadnjih dneh prestregle od 20 do 30 prebežnikov brez dokumentov, ki jih nameravajo vrniti v Slovenijo. Italijanski notranji minister je ob tem zatrdil, da so zadeve za zdaj pod nadzorom, vendar je po njegovem mnenju preventiva najboljši ukrep.

Salvini se je med drugim sešel s predsednikom Furlanije - Julijske krajine Massimilianom Fedrigo, prav tako članom Lige. Foto: Radio Koper/Lea Širok
Salvini se je med drugim sešel s predsednikom Furlanije - Julijske krajine Massimilianom Fedrigo, prav tako članom Lige. Foto: Radio Koper/Lea Širok

Obsodbe Salvinijevih napovedi v DZ

V DZ-ju so napovedi italijanskega notranjega ministra glede možnosti postavitve ovir na slovensko-italijanski meji v večini ocenili, da bi bile fizične ovire nesprejemljive in neevropske, medtem ko so mnenja o mešanih patruljah še vedno različna.

Slovenska politika se je v večini ostro odzvala na Salvinijeve izjave o možnosti postavitve fizičnih ovir na meji. Foto: BoBo
Slovenska politika se je v večini ostro odzvala na Salvinijeve izjave o možnosti postavitve fizičnih ovir na meji. Foto: BoBo

Aktualno dogajanje v odnosih z Italijo je popolna katastrofa in dokaz, da imamo "varnostno in razvojno impotentno vlado", je danes v izjavi za medije dejal poslanec SDS-a Branko Grims. Kot je poudaril, bi morala biti ustrezno varovana že bosansko-hrvaška meja, s slovenske strani pa schengenska meja.

Po mnenju SMC-ja bi bile fizične ovire na notranji schengenski meji med Slovenijo in Italijo "nesprejemljive in neevropske". Da ne gre za zapiranje meja, pač pa za kontrolo obmejnega pasu, in da je glavna naloga mešanih slovensko-italijanskih patrulj preprečevanje tihotapskih in kriminalnih združb, so poudarili tudi v LMŠ-ju.

Prvak SD-ja Dejan Židan je dejal, da v stranki mešane varnostne patrulje razumejo "kot povsem napačen korak". Po njegovih besedah namreč ni izrednih razmer ali neobvladljivih dogodkov. "Je samo schengenska meja, ki jo je treba varovati, spoštovati in se po njej ravnati," je povedal.

Poslanec Levice Primož Siter je v izjavi za medije v DZ-ju ocenil, da med retoriko slovenske in italijanske desnice v bistvu ni razlike. "Edina razlika je v tem, da je slovenska desnica svojo žico že dobila, italijanska pa k njej kliče zdaj," je pojasnil.

V NSi-ju Salvinijevega zaostrovanja retorike danes niso dodatno komentirali, so pa poudarili, da so mešane policijske patrulje napaka in da imajo lahko dolgoročne negativne posledice. Po mnenju NSi-ja bodo tisti, ki jih bodo mešane patrulje zajele, ostali v Sloveniji, ki ima zelo "radodarno" azilno zakonodajo.

Da so mešane patrulje neumnost in "brca v temo", meni tudi prvak SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti. Zdaj bo namreč po njegovem mnenju Slovenija pomagala Italijanom "loviti migrante, ki naj bi šli čez, in jih bomo zadrževali pri nas doma".

Trst: obisk Salvinija spremljali protesti

Oster tudi odziv slovenskih evroposlancev

Na Salvinijeve izjave o možnosti postavitve fizičnih ovir na slovensko-italijanski meji so se odzvali tudi slovenski evroposlanci, ki so v večini zelo kritični. "Napoved postavitve fizičnih ograj za Slovenijo predstavlja nevarnost, da postane migrantski žep, kar bi nesporno poslabšalo našo varnost in povzročilo razvojno škodo našemu gospodarstvu," je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc.

Ljudmila Novak je to napoved označila za skrb vzbujajočo, Franci Bogovič pa je poudaril, da mora slovenska vlada zagotoviti, da bo južna schengenska meja EU-ja dejansko postala neprepustna za nezakonite migracije, kajti potem tudi Italijani ne bodo imeli razloga za postavitev ovir in fizičnega nadzora na meji. Evroposlanka Tanja Fajon je že napovedala, da bo o Salvinijevih načrtih spregovorila tudi v Strasbourgu oziroma Bruslju.

Na tržaške ulice so se odpravili tako podporniki kot nasprotniki Salvinijeve politike. Foto: BoBo
Na tržaške ulice so se odpravili tako podporniki kot nasprotniki Salvinijeve politike. Foto: BoBo

Številni protesti

V znak nasprotovanja Salvinijevim ukrepom in v podporo ohranitvi odprtih meja so na Tržaškem in Goriškem potekali številni protesti. Protestniki so med drugim pred palačo, v kateri ima sedež zavarovalnica Generali, ustavili promet. Zbirali so se tudi na drugih tržaških ulicah. Med drugim so vzklikali gesla proti notranjemu ministru in vladi. "Salvinijeva vlada, morilska vlada," je besede protestnikov povzel tržaški časopis Primorski dnevnik.

Prebivalci so transparente obesili tudi s svojih balkonov in oken. "Nočemo zidov, Salvini domov," je na enem izmed njih pisalo v slovenskem jeziku. Mreža Antifašistični, antirasistični in antiseksistični Trst je vse, ki se ne strinjajo z ravnanjem in izjavami Salvinija, povabila na Borzni trg, kjer so pokazali, da v Trstu ni prostora za tiste, ki teptajo človeško dostojanstvo, pozivajo k militarizaciji ozemlja in zaprtju meja. Levosredinska italijanska opozicijska Demokratska stranka pa je pozvala k zbiranju na mejnih prehodih vzdolž slovensko-italijanske meje.

Protestniki so se čez dan zbrali na več mejnih prehodih, tudi na Škofijah. Foto: Mojca Dumančič
Protestniki so se čez dan zbrali na več mejnih prehodih, tudi na Škofijah. Foto: Mojca Dumančič

Na območju nekdanjega mejnega prehoda Škofije se je popoldne na mirnem protestu zbralo nekaj več kot 100 ljudi.

Shod je potekal tudi na Trgu Evrope v (Novi) Gorici, naslovili so ga Nikoli več meje. Na njem je sodelovalo več slovenskih in italijanskih ustanov in organizacij – med drugim Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Slovenska skupnost, Forum Gorizia, Demokratska stranka ter številni drugi. Udeležilo se ga je več kot 500 ljudi z obeh strani meje.

Najprej so postavili zid iz kartonastih škatel in ga po krajših nagovorih udeležencev pozneje simbolno podrli. Nato so (Novo)Goričani sklenili roke okrog trga v znak zahteve za skupno življenje oziroma ustvarjalno sožitje obeh Goric.

Shoda na Trgu Evropa med Goricama sta se udeležila tudi Vittorio Brancati in Mirko Brulc, župana Gorice in Nove Gorice v času, ko je Slovenija leta 2004 vstopila v Evropsko unijo. Foto: BoBo/Alen Milavec
Shoda na Trgu Evropa med Goricama sta se udeležila tudi Vittorio Brancati in Mirko Brulc, župana Gorice in Nove Gorice v času, ko je Slovenija leta 2004 vstopila v Evropsko unijo. Foto: BoBo/Alen Milavec

Zavrnjeno srečanje z manjšinci

Za srečanje s Salvinijem v Trstu sta zaprosila predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine, a se to ni zgodilo, je potrdil predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Dejal je, da je italijanska stran v pojasnilu zavrnitve prošnje navedla, da bo kmalu v Rim potekalo vladno omizje, na katerem bodo obravnavali vprašanja s področja šolstva, zajamčenega zastopstva v italijanskem parlamentu in vrnitve Narodnega doma v Trstu. Predvidoma se bo vladno omizje sešlo v drugi polovici julija.

Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Bandelj sta se v prošnji za srečanje z italijanskim notranjim ministrom zavzela, da bi obravnavali nekatera pomembna vprašanja glede izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji iz leta 2001 in čezmejne odnose med Italijo in Slovenijo.

Protesti na slovensko-italijanski meji na Škofijah in v Gorici

Na policiji še zaznavajo strmo naraščanje števila nezakonitih prehodov meje. V prvi polovici letošnjega leta so policisti obravnavali 5.345 nezakonitih prehodov meje, medtem ko so jih v istem obdobju lani obravnavali 3.633. Opazno je predvsem povečanje števila državljanov Pakistana, Alžirije in Maroka, kaže poročilo policije. Znotraj schengenskega območja je večina tujcev nedovoljeno vstopila v Slovenijo na meji z Italijo (226), a kot so poudarili na policiji, gre za razmeroma majhno število primerov, število nedovoljenih vstopov na italijanski meji je upadlo.