Pismo je naslovljeno na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

V pismu premierji sicer zahtevajo, da Michel, "kakor hitro je mogoče", skliče vrh o cepivih, sicer določene države članice Unije preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje zastavljenih ciljev glede cepljenja proti covidu-19.

V prejšnjih dneh so namreč ugotovili, da dobava cepiv farmacevtskih podjetij članicam EU-ja ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev. Če se bo to nadaljevalo, bodo med državami do poletja nastale velike neenakosti, poleg tega pa to "ni le v nasprotju z našim dogovorom, ampak tudi z duhom evropske solidarnosti".

Neimenovani viri v EU-ju, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, so sicer danes nakazali, da poseben vrh na to temo naj ne bi bil sklican, da pa bo "usklajevanje v boju proti pandemiji" prva točka dnevnega reda naslednjega rednega vrha EU-ja, ki je načrtovan za 25. in 26. marec in bo verjetno potekal v živo.

Pismo sledi glavnim poudarkom petkove novinarske konference, ki jo je imel Kurz, na kateri je ta nekatere države EU-ja obtožil, da kot na nekakšnem "bazarju" sklepajo tajne ločene pogodbe o dobavi cepiv s farmacevtskimi podjetji, zaradi česar cepiva niso enakomerno porazdeljena med članicami.

To naj bi se dogajalo kar v okviru t. i. usmerjevalnega odbora EU-ja za cepiva. Za katere države točno gre, Kurz ni povedal, je pa dejal, da bo Malta do konca junija glede na število prebivalcev prejela trikrat več cepiva kot Bolgarija, Nizozemska pa dvakrat več kot Hrvaška.

Avstrijski kancler eno, avstrijsko ministrstvo drugo

Janša je Kurza podprl, poobjavil je njegove tvite na to temo in dopisal, da "je to pomembno", opozoril pa je tudi, da "je neenakopravna obravnava povsem nesprejemljiva". V Evropski komisiji so medtem v petek te navedbe zavrnili, prav tako pa jih je zavrnilo tudi avstrijsko ministrstvo za zdravje in zatrdilo, da so pogajanja o porazdelitvi cepiv "uravnotežena in pregledna".

Kot je za javni radio Ö1 poudarila generalna sekretarka na ministrstvu Ines Stilling, to nikakor ni bazar, ampak imajo prav vse države članice, vključno z Avstrijo, možnost, da pokupijo proste zaloge cepiv, zaloge, ki naj bi teoretično pripadle neki drugi članici, a jih ta ne porabi oziroma se jim prostovoljno odpove, denimo zaradi stroškov.

Kot je spomnila avstrijska sekretarka, so imele poleg tega v pogajanjih lani poleti vse države možnost, da povedo, koliko določenega cepiva želijo prejeti. Pri tem so načeloma resda sledili porazdelitvi odmerkov glede na število prebivalcev, a države so se odločile za zelo različne količine različnih cepiv. Pri tem pa nikakor ni šlo za načelo, da več dobi tisti, ki prej pride ali je glasnejši, je zatrdila Ines Stilling.

Podobno so v petek v odzivu na očitke Kurza ponovili tudi pri Evropski komisiji, češ da je na državah članicah, da "zaprosijo za manj ali več določenega cepiva". Prav tako so očitke zavrnile oblasti v Nemčiji, na Nizozemskem in Malti. Kot je danes zatrdil tiskovni predstavnik nizozemskega ministrstva za zdravje, država prejema cepiva prek mehanizma v EU-ju in se drži dogovorov, je pa res, da se obenem trudijo "maksimalno" izkoristiti obstoječi manevrski prostor.

Avstrijska tiskovna agencija APA sicer ugotavlja, da so med petimi državami, katerih voditelji so podpisali petkovo pismo, tri takšne, ki so do zdaj dejansko prejele precej manj cepiva glede na velikost prebivalstva od povprečja Unije. To so Bolgarija, Češka in Latvija, medtem ko po poročanju agencije APA število dostavljenih odmerkov cepiva v Avstriji in Sloveniji ustreza njunemu prebivalstvu.

Pismu glede cepiv proti covidu-19 se je pridružil tudi Plenković

V Banskih dvorih so po poročanju hrvaškega Jutarnjega lista potrdili, da je Plenković dodal svoj podpis pod pismo za predsednika Evropskega sveta Michela in predsednico Evropske komisije von der Leyen. Sprva je bilo podpisov premierjev le pet, pozneje se jim je pridružil še Plenković.

Ob tem so dodali, da je bil Plenković prav z namenom pospešitve distribucije cepiv in zaradi vztrajanja Hrvaške, da je treba zagotoviti dobavo dogovorjenih količin, v četrtek in petek na obisku v Bruslju. Glede na očitna razhajanja pri distribuciji cepiv med članicami Unije potrebujemo neki korektivni mehanizem, tako da se bodo prihajajoči odmerki cepiv razporedili pravičneje in bolj uravnoteženo ter da se bo tudi v praksi potrdila evropska solidarnost, so še sporočili v Zagrebu.