Na Cipru se bojijo besa državljanov, zato bodo v četrtek zavarovali prav vse bančne podružnice, ki naj bi odprle svoja vrata. Foto: EPA
Na Cipru se bojijo besa državljanov, zato bodo v četrtek zavarovali prav vse bančne podružnice, ki naj bi odprle svoja vrata. Foto: EPA
Jeroen Dijsselbloem
Šef evroskupine ne zanika, da bodo v prihodnosti banke reševali tudi njihovi vlagatelji. Foto: EPA
Banke na Cipru še vedno zaprte

V Grčiji so se odprle podružnice Bank of Cyprus, Laiki in Hellenic Bank. Pred nekaterimi poslovalnicami so se naredile dolge vrste varčevalcev, ki se bojijo za varnost svojih prihrankov. Pred glavno poslovalnico Bank of Cyprus je čakalo okoli 40 ljudi, uslužbenec banke pa je potrdil, da so ljudje zaskrbljeni, a da jih skušajo pomiriti.

Ciprske banke še zaprte
Kljub ponedeljkovemu dogovoru o rešilnem svežnju državi banke na Cipru še ostajajo zaprte. Po zadnjih napovedih ciprske centralne banke naj bi jih odprli v četrtek, po neuradnih informacijah pa naj bi policija zagotovila posebno varstvo prav vsako poslovalnico. Oblasti se namreč bojijo incidentov in besa Ciprčanov, ki že več kot deset dni ne morejo do svojega denarja.

Še vedno ni jasno, pod kakšnimi pogoji se bodo banke na Cipru odprle. Po Nikoziji se širijo govorice, da naj bi dvig denarja omejili na največ 1.200 evrov na osebo na dan, a uradne potrditve še ni. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bo do ukrepov, da bi omejili odliv kapitala iz države, zagotovo prišlo. Poskrbeti pa je treba, da bodo do denarja prišla podjetja, da bodo lahko izplačala plače.

Odpustili direktorja Bank of Cyprus
Ciprska centralna banka je sporočila, da je odpustila direktorja Bank of Cyprus Yiannisa Kyprija, ter vodenje banke prepustila posebnemu upravljalcu. Bank of Cyprus in banka Laiki sta banki, ki imata največ težav, in sta tako osrednji del dogovora, ki so ga sprejeli v ponedeljek. Banko Laiki bodo razgradili na dober in slab del, dobrega bodo nato pripojili k Bank of Cyprus, slabo pa uničili.

Dijsselbloem: Vlagateljsko reševanje bank sodi v okvire evropskega urejanja bank
Še vedno razburja izjava vodje evrske skupine Jeroena Dijsselbloema, ki je dejal, da bo Ciper vzorčni primer za podobne ukrepe v prihodnje. V torek je sicer znova poudaril posebnost reševanja bank te države, a je dejal, da reševanje bank, ki predpostavlja tudi visoke izgube za vlagatelje, dejansko sodi v prihodnje evropske okvire urejevanja bank.

Ob tem je v nizozemskem parlamentu, kjer je pojasnjeval odločitve o reševanju Cipra, dejal, da je bil podoben koncept, kot so ga sprejeli za Ciper, že uveden v štirih primerih urejanja španskega bančnega sistema, in da so tudi tam vlagatelji in lastniki imeli škodo. Ob tem je poudaril, da je iz njegovih besed treba prepoznati opozorilo, da države ne bodo več nujno prevzemale nase težav bančnega sektorja.

Kot je še poročal RTV-jev dopisnik iz Bruslja Matjaž Trošt, je posebnost Cipra torej predvsem v njegovem napihnjenem bančnem sistemu, davčni oazi, pralnici denarja in kar je še podobnih očitkov, to pa so najmočnejši v evrski skupini odločeni končati.

Enako tudi stališče Evropske komisije
Tudi Evropska komisija je v torek poudarila, da bi lahko bili veliki varčevalci z več kot 100.000 evri na bančnem računu tudi v prihodnje prisiljeni pomagati pri reševanju bank. Ob tem je komisija zagotovila, da so vloge malih varčevalcev v prav vseh evropskih državah varne.

"Nikakor ni mogoče, da bi morali k reševanju bank prispevati varčevalci z manj kot 100.000 evri - ne zdaj ne v prihodnje," je zagotovila tiskovna predstavnica komisarja za notranji trg in storitve Michela Barnierja. Možnost sodelovanja tistih, ki imajo na bančnih računih večje vsote, pa predvideva predlog komisije o bančni uniji, ki sicer še ni potrjen, je še dodala.

Banke na Cipru še vedno zaprte