"Smo z vami in z ukrajinskim ljudstvom," je ob samem začetku letnega nagovora dejala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in pozdravila častno gostjo, soprogo ukrajinskega predsednika Oleno Zelensko. Sledile so stoječe ovacije evropskih poslancev, med katerimi je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Tukaj sedimo ob nezakoniti in neupravičeni invaziji na Ukrajini, spopadamo se z visoko inflacijo, dvigom cen energentov, podnebno katastrofo, vse večjimi težavami na področju oskrbe s hrano in vse bolj zaostreno krizo glede stroškov vsakodnevnega življenja. Ljudje pričakujejo, da se bo Unija na to odzvala," je še dejala Metsola.

Sorodna novica Lahko Evropo s plinom zalaga Afrika? Lahko, a ne takoj v zadostnih količinah.

"Nikoli prej ta parlament ni razpravljal o stanju Unije z vojno na evropskih tleh," je začela svoj letni nagovor predsednica komisije, ki se je v znak podpore Ukrajine odela v modro-rumena oblačila. "Celotna celina se je dvignila v solidarnosti na mejnih prehodih, kjer so begunci našli zatočišče na naših ulicah, polnih ukrajinskih zastav, v šolskih razredih, kjer so ukrajinski učenci spoznali nove prijatelje. Od tega trenutka dalje Evropejci niso poiskali skrivališč, ampak so našli pogum, da se s tem spoprimejo. In Uniji se je uspelo spoprijeti s tem položajem."

Ursula von der Leyen je dejala, da trenutki, ki so pred nami, "pa naj gre za družine, ki se spopadajo z visokimi mesečnimi stroški, ali podjetja, ki so pred težkimi odločitvami glede prihodnosti. Naj bo jasno, za marsikaj gre, ne le za Ukrajino, ampak za celotno Evropo in za celoten svet. Nedvomno bomo na preizkušnji."

Poudarila je, da napad ruskih sil na Ukrajino ni le vojna za Ukrajino, ampak tudi "vojna za našo energetiko, vojna proti našemu gospodarstvu, vojna proti našim vrednotam. To je vojna proti naši prihodnosti. Gre za avtokracijo proti demokraciji," je dejala innadaljevala, da "s pogumom in solidarnostjo Putinu ne bo uspelo. Ukrajina in Evropa bosta zmagali."

Ob tem se je zahvalila Oleni Zelenski, ki je po njenih besedah s svojim soprogom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, "dala glas vašemu ljudstvu na svetovni ravni, vsi ste dali upanje nam vsem (...). Slava Ukrajini, državi evropskih junakov." Predsednica je napovedala, da bo še danes odpotovala v Kijev na pogovor k Zelenskem, s katerim bosta govorila o tem, kako Ukrajino vključiti v evropski notranji trg.

"Ruska industrija je resnično na kolenih"

Predsednica komisije je izrazila podporo Ukrajini in poudarila, da je EU sprejel najhujše sankcije, kar jih je svet kdaj koli videl. "Rusko gospodarstvo je na intenzivni negi. Skoraj tri četrtine ruskega bančništva smo odklopili od mednarodnih trgov. Skoraj tisoč mednarodnih podjetij je zapustilo državo. Proizvodnja avtomobilov je padla za 75 odstotkov v primerjavi z lanskim letom."

Poudarila je, da ruski letalski prevoznik Aeroflot ne leti, saj nima več rezervnih delov, ruska vojska "pobira elektronske čipe iz gospodinjskih aparatov, zato da lahko popravljajo vojaško opremo, ker te opreme ni na voljo. Ruska industrija je resnično na kolenih. In Kremelj je tisti, ki je rusko gospodarstvo pospremil na to pot pogube. To je cena Putinove poti v smeri smrti in uničenja. Naj bo jasno, sankcije so in sankcije ostajajo," je dejala in požela aplavz.

Finančna podpora Ukrajini se bo nadaljevala

Predsednica komisije je obljubila tudi nadaljnjo finančno pomoč Ukrajini – do zdaj ji je pomagala že z več kot 19-milijardno finančno pomočjo, v katero ni všteta vojaška podpora. Napovedala pa je še pomoč pri obnovi države, ki naj bi po ocenah stala kar 100 milijarde evrov.

Poudarila je tudi, da je Ukrajina priklopljena v evropsko električno omrežje, kar je bilo predvideno šele za leto 2024, "a nam je to uspelo v dveh tednih in danes Ukrajina izvaža elektriko v EU". Dodala je, da so bile odpravljene uvozne dajatve na ukrajinsko blago v EU, in poudarila, da je treba Ukrajino vključiti v svobodno območje delovanja mobilnih omrežjij. "Naš enotni trg je ena naših največjih zgodb o uspehu, in zdaj je čas, da to postane tudi zgodba za naše ukrajinske prijatelje, zato bom danes predlagala začetek pogovorov o vsem tem s predsednikom Zelenskim, da pokažemo, kaj vse lahko ponudi enotni trg za prihodnost Ukrajine."

"Znebiti se moramo odvisnosti od Rusije"

Po njenih besedah je pomemben nauk vojne v Ukrajini, "da bi morali poslušati tiste, ki Putina poznajo, Ano Politkovsko in vse tiste ruske novinarje, ki so izpostavili zločine in zato plačali najvišjo ceno." Pohvalila je baltske države, ki so prekinile "svojo odvisnost od Rusije" in investirale v obnovljive vire energije, v terminale utekočinjenega naftnega plina in v druge pomembne infrastrukturne projekte. "Da, to stane, ampak odvisnost od ruskih fosilnih goriv je bistveno bistveno dražja, zato se moramo znebiti te odvisnosti na splošno, povsod po Evropi."

Evropa ima 84 odstotkov skupnih skladiščnih zmogljivosti, "kar je dobro, naše cilje smo celo presegli, a to ne bo dovolj". Evropska unija se mora zato nasloniti na zanesljive dobavitelje, kot so ZDA, Norveško in Alžirijo.

Ruski plin je lani predstavljal 40 odstotkov vse uvoženega plina v EU, danes devet odstotkov, "a vidimo, da Rusija še naprej manipulira z našim energetskim trgom. Raje plin zažiga, kot da bi ga pošiljala v Evropo v skladu z veljavnimi pogodbami."

Z omejitvijo prihodkov proizvajalcev elektrike do 140 milijard evrov

Visoke stroške pa po njenih besedah povzroča tudi podnebna kriza. Zaradi vročinskih valov se je dvignila poraba elektrike, suše so povzročile primanjkljaj vode in cene so se dvignile tudi za do desetkrat v primerjavi z obdobjem pred krizo. "In to povzroča velik strah gospodinjstev in podjetij v Evropi." Ob tem je navedla primer italijanskega primera tovarne s keramiko, kjer so se delavci strinjali, da bodo delali takrat, ko je elektrika cenejša.

Uvajamo ukrepe, da bodo države članice zmanjšale svojo porabo električne energije, zato potrebujemo ciljno usmerjeno podporo. Napovedala je omejitev prihodkov podjetij, ki za proizvodnjo elektrike uporabljajo tehnologije, cenejše od plina. S tem ukrepom bo na voljo okoli 117 milijard evrov za pomoč odjemalcem, še 25 milijard pa iz solidarnostnega prispevka fosilnega sektorja.

"Zgornjo mejo prelagamo na prihodke podjetij, ki proizvajajo elektriko z nizkimi stroški. Ta podjetja zdaj služijo kot nikoli prej, niti sanjala niso o takšnih zaslužkih (...) V takšnih časih je narobe služiti izredne, rekordne dobičke na podlagi vojne in na račun naših potrošnikov (...) V takšnih časih je treba dobiček deliti in ga usmeriti k tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo."

"Z zmanjšanjem porabe v urah, ko je ta največja, bodo zaloge trajale dlje, znižale pa se bodo tudi cene. Zato predlagamo ukrepe za države članice, kako naj zmanjšajo porabo," je povedala v nagovoru o stanju v EU v Evropskem parlamentu. Vendar pa je potrebna tudi podpora malim in srednjim podjetjem ter potrošnikom. "Pomoč potrebuje na milijone Evropejcev," je dejala.

K soočanju s tovrstnimi težavami pa morajo prispevati tudi podjetja, ki delujejo v naftnem, plinskem in premogovnem sektorju.

Kakšni bodo ukrepi Bruslja?

Bruselj se je zato z norveško vlado dogovoril, da bo ustanovil posebno delovno skupino, ki bo preučila, kako lahko "na razumen način znižamo cene plina". Evropska komisija pa bo pripravila bolj reprezentativno referenčno vrednost za določanje cen, ki bo tudi odražala spremembe na trgu. Spremenili bodo tudi zagotovila glede jamstev in sprejeli ukrepe za omejitev sprememb cen znotraj posameznega dneva.

"Trenutna ureditev trga električne energije ni več smiselna, sploh ne za naše potrošnike, za katere ni pravična." Potrošniki bi morali imeti po njenih besedah korist od nizkocenovnih obnovljivih virov, "zato moramo razvezati dominanten vpliv plina na ceno elektrilne energije in zato bomo opravili daljnosežno in celovito reformo trgov električne energije".

EU vzpostavlja novo evropsko banko za vodik

Ob tem poudarila izjemni pomen obnovljivih virov energije, "ta preobrazba se je že začela". Poudarila je, da države članice v Črnem in Baltskem morju že vlagajo v vetrno energijo na morju: "Na Siciliji je največja sončna elektrarna v Evropi, ki bo proizvajala energijo z zadnjo generacijo fotovoltaičnih celic."

"Na severu Nemčiji poteka ta preobrazba, tam regionalni vlaki uporabljajo zeleni vodik, in vodik lahko spremeni vse za EU," je nadaljevala in dodala, da mora trg vodika postati množičen. EU je ta s programom Repower EU podvojil svoje cilje: "Želimo proizvesti deset milijonov ton obnovljivega vodika do leta 2030. Da bi nam to uspelo, moramo vzpostaviti dober trg za vodik, da bi premostili vrzeli, ki trenutno obstajajo."

Ob tem je napovedala vzpostavitev nove evropsko banko za vodik, ki bo pomagala, "da zagotavljamo odkup vodika tudi z uporabo sklada sredstev za inovacijo". Banka bo lahko vložila tri milijarde evrov za gradnjo prihodnjega trga vodika.