Nekdanji predsednik in prihodnja predsednica Evropske komisije, Jean-Claude Juncker in Ursula von der Leyen. Foto: Reuters
Nekdanji predsednik in prihodnja predsednica Evropske komisije, Jean-Claude Juncker in Ursula von der Leyen. Foto: Reuters

Tako Francija kot Poljska in Hrvaška sicer spadajo v nekaj manj kot polovico članic, ki še niso objavile svojih komisarskih kandidatov.

Po domačem Berlinu si je von der Leynova za prva obiska izbrala prestolnici, ki sta precej zaslužni za njeno izvolitev in bosta pomembni tudi pri oblikovanju in izvajanju njenega programa in pri doseganju cilja o enotnosti Unije. Pariz, Varšava in Zagreb tudi še niso objavili svojih komisarskih favoritov in jih morda še lahko prepriča, naj ponudijo kandidatke.

Doslej so vlade objavile 16 imen, v sredo tudi Malta in sicer dozdajšnjo ministrico za evropske zadeve. Premier Joseph Muscat je pojasnil, da sta s von der Leynovo usklajevala dve imeni in se odločila, naj Malta prvič dobi komisarko. Skupno jih je zdaj šest. Med znanimi imeni je sedem dozdajšnjih komisarjev, sedem ministrov in nekdanji evropski poslanec. V Varšavi so doslej tehtali med kopico imen in ciljali na ekonomske resorje gospodarstvo, finance, konkurenca, energetika, kmetijstvo. Bolgarija pa je za članico prihodnje komisije predlagala aktualno evropsko komisarsko za digitalno družbo Marijo Gabriel. Niso pa v Sofiji navedli, kateri resor si želijo.

Sorodna novica Janez Lenarčič bo stopil pred odbor za evropske zadeve

Veliko zanimanja za gospodarske resorje

O želenih resorjih sicer vse vlade niso javno govorile, naj bi pa bilo tokrat izjemno veliko zanimanja prav za področja, povezana z gospodarstvom. Tudi iz Francije so neuradno omenjali trgovinsko politiko ali podnebje. Za odločitve o resorjih je sicer še prezgodaj, von der Leynovi manjka še deseterica imen. Vlade imajo čas do 26. avgusta in dokončna razdelitev resorjev bo mogoča šele, ko bodo znana vsa. Belgija na primer še nima nove vlade, podobno je bilo pred petimi leti, ko je ime komisarke sporočila zadnja, šele na začetku septembra.

Nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je takrat posamezna področja dodelil komisarjem iz tistih držav, kjer so te imele težave na primer migracije Grčiji. Kakšna merila in načela oziroma kakšen oseben in političen pristop bo izbrala von der Leynova, še ni razkrila.