Ursula von der Leyen se ta teden sestaja z vsemi ključnimi akterji v Evropskem parlamentu, saj si poskuša zagotoviti večino na glasovanju, ki bo predvidoma prihodnji torek. Za izvolitev za predsednico komisije potrebuje absolutno večino glasov evropskih poslancev. Foto: Reuters
Novo ograjo na slovensko-hrvaški meji bo postavilo srbsko podjetje

Ursula von der Leyen je na javnem srečanju s politično skupino liberalcev v Evropskem parlamentu, Prenovimo Evropo (RE), poudarila, da jo mora seveda parlament naslednji teden najprej potrditi, a da namerava kot predsednica socialistu Fransu Timmermansu nameniti položaj prvega podpredsednika, liberalki Margrethe Vestager pa prav tako močan položaj v komisiji.

Liberalci zahtevajo v zameno za podporo krepitev demokratizacije Evrope, konkretno konferenco o prihodnosti Evrope in uvedbo transnacionalnih list, vzpostavitev ustreznega mehanizma za zaščito vladavine prava, ki bo vključeval vse članice EU-ja in za kršiteljice predvideval sankcije, ustrezno močan položaj za Vestagerjevo, ki bo enakovreden položaju socialista Fransa Timmermansa, ter ustrezno politiko na področjih digitalizacije, čistega gospodarstva, varnosti in migracij, je po razpravi povedal vodja skupine Dacian Ciolos.

Pripravljena se je pogajati o novem volilnem modelu

Vodilni kandidat socialdemokratov Timmermans je medtem napovedal, da se namerava zavzeti za sistem vodilnih kandidatov (spitzenkandidat) in transnacionalne kandidatne liste na prihodnjih evropskih volitvah. Tako se bo lahko vodilni kandidat volil v vseh državah članicah, ne le v državi, kjer kandidira.

Na vprašanje članov Prenovimo Evropo Ursuli von der Leyen, ali podpira uvedbo nadnacionalnih list, je dejala: "Naš začetek je bil težek, to je dejstvo, preteklosti ne morem pozdraviti." Je pa pripravljena na pogovore o modelu, ki bo služil evropskemu namenu. Ob tem se je zavzela za spolno uravnoteženost Evropske komisije, 50 odstotkov žensk in 50 odstotkov moških, in članice EU-ja že pozvala, naj predlagajo dva komisarska kandidata, žensko in moškega.

Evropski komisar/-ka znan/-a že ta mesec
Premier Marjan Šarec je povedal, da Slovenija za zdaj še ne ve, ali bo v Bruselj poslala ime enega ali dveh kandidatov, saj bo o tem odločala vlada konec meseca.
Dodal je, da o slovenskem kandidatu intenzivno razmišlja že od majskih evropskih volitev. "Vendar nisem želel še nič komentirati na to temo, nisem želel še nič govoriti, zato ker ne bi želel, da se, kar se je tudi že dogajalo, potem imena preigravajo v javnosti, da se nekatere kandidate tudi blati ali kar koli. Želim izpeljati ta postopek čim bolj gladko, čim bolj brez zapletov," je poudaril. Eden od resorjev, ki bi zanimal Slovenijo, bi bil širitveni.

Za vojsko Evropejcev

Von der Leynova, ki je bila pred imenovanjem za kandidatko za predsednico komisije nemška obrambna ministrica, je ponovila stališča glede pomena vzpostavitve "vojske Evropejcev" ‒ ta izraz razlikuje od izraza "evropska vojska".

Na področju digitalizacije je opozorila, da Evropa ni v vodilni vlogi in da mora dohiteti druge sile, poudarila je tudi pomen močne kibernetske obrambe.

Več vlaganj v zeleno gospodarstvo

Odločno se je zavzela tudi za cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, za razširitev sistema trgovanja z izpusti na letalski in pomorski sektor, za močna vlaganja v zeleno gospodarstvo, za "zeleno banko".

"Zahodni Balkan je treba jemati resneje"

Glede širitve EU-ja je dejala, da močno spoštuje pot Severne Makedonije, a poudarila, da so postopki in pravila, ki jih je treba spoštovati. Izrazila je prepričanje, da je treba Zahodni Balkan jemati resneje in da je tesno sodelovanje v interesu EU-ja.

O možnostih, da Hrvaška prihodnje leto postane članica schengena, je dejala, da je končna odločitev v rokah članic in da tega ne more spremeniti, da pa je lahko zagovornica vstopa Hrvaške v schengen.

Na vprašanje o odnosu do malih članic je odgovorila, da ni malih in velikih članic. Foto: Reuters

Za enotno definicijo azila

Poudarila je, da EU potrebuje enotne definicije, kaj je azil ter kaj so zakonite in nezakonite migracije, kot tudi sistem, ki bo zagotovil odprte meje v schengenskem prostoru. Cilj vzpostavitve enote 10.000 varuhov meje do leta 2027 je predaleč, to je treba storiti veliko prej.

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je na Twitterju zapisala, da je na srečanju vprašala kandidatko, ali bo zahtevala odpravo nezakonitih notranjih kontrol na mejah in kako bo zagotovila učinkovito upravljanje migracij, a ji ni odgovorila na vprašanja.

Von der Leyen: Rusija ostaja naša soseda

Kandidatka za predsednico Evropske komisije je dejala, da Rusija "je in bo ostala naša soseda" in da Kremelj ne odpušča šibkosti, tako da mora biti EU na eni strani pripravljen na dialog, na drugi pa mora izpostavljati pomen mednarodnega prava, ki ga je Rusija s priključitvijo Krima prekršila.

Brglez: Zna se izogibati neprijetnim vprašanjem

Ursula von der Leyen si je s svojimi odgovori na vprašanja v povezavi z vladavino prava, zlasti glede madžarskega premierja Viktorja Orbana, prislužila ostre kritike, češ da ni dovolj odločna.

Evropski poslanec Milan Brglez (S&D/SD) je na Facebooku ocenil, da von der Leynova zna politično odgovarjati in se izogibati neprijetnim vprašanjem. Opozoril je, da je znal obljubljati tudi sedanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.