Šest milijonov Sircev je pred vojno pobegnilo v sosednje države. Na fotografiji prizor iz taborišča v Libanonu. Foto: AP

11,7 milijona ljudi v Siriji in šest milijonov beguncev v sosednjih državah – največ jih gostijo Jordanija, Libanon in Turčija – še vedno potrebuje nujno pomoč: hrano, vodo, zatočišče in zdravstveno oskrbo, je izpostavil generalni podsekretar Združenih narodov za humanitarne zadeve Mark Lowcock.

Dva milijona otrok ne hodi v šolo, v Bruslju svarijo pred izgubljeno generacijo. Evropska unija ne bo dopustila, da to postane pozabljen konflikt, je na konferenci zagotovila zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini, iz Bruslja za Radio Slovenija poroča Erika Štular.

Donatorji so za letos obljubili 6,16 milijarde evrov pomoči, za leto 2020 in pozneje pa 2,09 milijarde evrov pomoči Sircem v Siriji in bližnjih državah, je sporočil evropski komisar za humanitarno pomoč Hristos Stilianides.

Bruseljska konferenca za pomoč Siriji

Slovenija napovedala 100.000 evrov pomoči

Slovenija je napovedala 100.000 evrov pomoči, polovico letos, polovico pa v prihodnjem letu. Sicer je od začetka humanitarne krize v Siriji in bližnjih državah zagotovila več kot 2,5 milijona evrov humanitarne pomoči, od tega 1,4 milijona s prispevki mednarodnim organizacijam in implementacijo dvostranskih projektov ter 1,1 milijona materialne pomoči Grčiji in Madžarski.

V torek in sredo se je dni dialoga v Evropskem parlamentu udeležilo več kot 500 predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij. Danes so se sešli ministri, navzočih je bilo okoli 80 delegacij iz 55 držav in mednarodnih organizacij. Slovenijo je zastopal posebni odposlanec zunanjega ministra Andrej Logar.

Glavni namen konference je bil spodbuditi donatorje k nadaljnji podpori Sircem in podpreti prizadevanja ZN-a za trajno politično rešitev. Posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Geir Pedersen je dejal, da za nadaljevanje ženevskih pogovorov še nima časovnice, je pa dialog med vlado in opozicijo ključna prioriteta. Izpostavil je napredek glede vzpostavljanja odbora za ustavne spremembe, še poroča Erika Štular.

Evropska unija ostaja največji donator humanitarne pomoči, a pred politično tranzicijo v Sirijo ne želi vlagati. Foto: EPA

EU ne želi investirati pred politično tranzicijo

Nekatere zalivske države odnose z voditeljem Bašarjem Al Asadom že normalizirajo. Kitajska, Iran in Rusija začenjajo znova vlagati v obnovo države. Evropska unija kljub temu vztraja pri stališču, da ne bo sodelovala pri obnovi, dokler ne bo ustrezne politične tranzicije.

Predvsem v Nemčiji, Franciji, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem menijo, da ni čas za normalizacijo odnosov z Al Asadom. Italija, Avstrija in Madžarska na drugi strani zagovarjajo komunikacijo s sirskimi oblastmi, da bi dobili zeleno luč za vrnitev sirskih beguncev.

EU na drugi strani ostaja največji donator humanitarne pomoči. Od leta 2011 je za Sirijo in širšo regijo namenil 17 milijard evrov, od tega sedem iz evropskega proračuna. Na zadnji bruseljski konferenci so donatorji za lani napovedali 4,3 milijarde dolarjev in jih nato dejansko namenili šest milijard.

Borci SDF-a preverjajo družinske člane borcev IS-ja, ki so se predali pri vasi Baguz. Foto: AP

Sankcije Evropske unije ostajajo v veljavi

V okviru uvedenih sankcij je EU za Sirijo uvedel embargo na nafto, močno omejil njen izvoz, zamrznil sredstva centralne banke ter 270 posameznikom in 72 podjetjem zamrznil sredstva in jim prepovedal potovanja.

Tudi po osmih letih bojevanja vojna v Siriji še ni končana. Na severu države v mestu Baguz potekajo spopadi za poraz skrajne skupine Islamska država.