Vrh je bil priložnost za razmislek o strateškem partnerstvu. Pogajanja o partnerstvu so bila ustavljena zaradi ruskega sodelovanja v gruzijskem konfliktu, v Bruslju pa so se odločili, da jih bodo kljub nasprotovanju Litve nadaljevali, saj je Rusija skladno z dogovorom iz Gruzije umaknila svoje sile. Natančnega datuma nadaljevanja pogajanj niso sporočili, neuradni viri pa trdijo, da naj bi se predstavniki obeh strani za pogajalsko mizo znova vrnili decembra.

To, da se bodo zopet začela pogajanja, ne pomeni vrnitve v stare tirnice odnosov, saj je Rusija spodkopala zaupanje evropskih partneric, poudarjajo v Bruslju. Odnosi se po navedbah virov sicer izboljšujejo predvsem glede boja proti podnebnim spremembam in energetske varnosti.

Z vrha na vrh
Čeprav je bil vrh namenjen krpanju odnosov po rusko-gruzijskih spopadih, je bila glavna tema pogovorov trenutna finančna kriza, ki je svetovno gospodarstvo spravila na kolena. Dosti časa za iskanje konkretnih rešitev ni bilo, program vrha je namreč trajal le štiri ure, saj se je udeležencem mudilo na večerjo ter na vrh najbolj razvitih in najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev, ki bo v soboto potekal v Washingtonu.

Rusija in EU naj bi po besedah obeh strani na vrhu govorila z enim glasom, saj imata do reševanja krize podobna stališča. Potrebna je reforma svetovnega finančnega sistema in najpomembnejših mednarodnih finnačnih institucij, menijo tako v Moskvi kot v Bruslju.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je predlagal, da bi vrhu v Washingtonu sledil še en vrh o finančni krizi, predvidoma konec februarja naslednje leto.

Moskva za novo varnostno ureditev
V času, ki je ostal, so se sogovorniki posvetili tudi ruskemu predlogu o prihodnji varnostni ureditvi po svetu oziroma vseevropskem varnostnem paktu, ki bi se raztezal od Vancouvra do Vladivostoka.

Rusija predlaga drugačno varnostno ureditev zaradi strahu pred ameriškim protiraketnim ščitom, ki ga bodo namestili v Vzhodi Evropi. Rusija je že napovedala, da se bo na postavitev ščita odzvala z namestitvijo raket v svoji evropski enklavi Kalinigrad, ki leži med Poljsko in Litvo.

Predsedujoči EU-ju, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, je ruskega kolega Medvedjeva pozval, naj počaka z namestitvijo raket do pogovorov o vseevropskem varnostnem paktu. Medvedjev se je strinjal s Sarkozyjevim predlogom in obljubil, da bo počakal na pogovore, ki naj bi se začeli predvidoma sredi naslednjega leta.

Vpletene v spor o ameriškem proitiraketnem ščitu je Medvedjev ob tem pozval, naj se vzdržijo enostranskih potez.

G. V./T. V.