ZDA trdijo, da Airbus od članic EU-ja prejema nedovoljeno državno pomoč. Foto: EPA

V sporu med ZDA in EU-jem v Washingtonu trdijo, da Airbus od članic povezave prejema nedovoljeno državno pomoč, v Bruslju pa so na drugi strani proti ZDA iz istega razloga sprožile postopek zaradi pomoči Boeingu. Do zdaj sta obe strani v okviru mehanizma reševanja sporov pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) dosegali uspehe, a se postopek zaradi stalnih pritožb vleče že 14 let, velja pa za najdaljšega in najbolj kompleksnega v okviru WTO-ja.

Lighthizer: Čas je za ukrepanje

"V tem sporu se pravdamo 14 let, in čas je za ukrepanje," je dejal ameriški trgovinski predstavnik Robert Lighthizer. V Washingtonu so prepričani, da evropske države kršijo pravila svetovne trgovine s subvencijami v obliki posojil z nizkimi obrestmi Airbusu. Te subvencije naj bi dosegale okoli 22 milijard dolarjev. Arbitri pri WTO-ju so v korist ZDA nazadnje presodili septembra 2016, a se je Evropska unija na odločitev pritožila.

Bruselj medtem ZDA očita, da je Boeing od zvezne vlade in zvezne države Washington dobil skupaj za 19 milijard dolarjev subvencij. Tudi v tem primeru je WTO že ugodil tožeči stranki, prav pred dnevi pa so arbitri presodili, da ZDA niso v celoti sledile odločbi iz leta 2012, da morajo prekiniti subvencioniranje Boeinga. S tem se v Washingtonu ne strinjajo, je pa odločitev odprla pot morebitnim ukrepom evropske strani proti ZDA.

Zdaj želijo očitno ameriške oblasti spor rešiti z uporabo argumenta moči. Lighthizer je tako napovedal, da bodo ZDA, dokler EU ne prekine praks podpore Airbusu, uvedle za 11,2 milijarde dolarjev (okoli 9,8 milijarde evrov) carin na evropski uvoz. Gre po eni strani za izdelke in komponente za uporabo v letalski industriji, po drugi pa za nepovezane izdelke, kot so razne oblike sirov, olivno olje, vino, pomaranče in ribe.

EU očita ZDA, da je Boenig od vlade dobil obsežne subvencije. Foto: EPA

EU se je odzval z besedami, da so predlagane ameriške carine "občutno pretirane". Neimenovani vir je tako za nemško tiskovno agencijo DPA pojasnil, da je komisija sicer "sprejela" ameriško napoved, a verjame, da so napovedani povračilni ukrepi nesorazmerni. Poudaril je tudi, da lahko o primernih povračilnih ukrepih odloča le WTO.

Francoski finančni in gospodarski minister Bruno Le Maire je medtem na novinarski konferenci v Parizu pozval k dogovoru v prijateljskem duhu. "Ko gledam gospodarske rfazmere po svetu, ne morem verjeti, da bi lahko dovolili trgovinsko vojno, tudi če samo na področju letalstva, med ZDA in Evropo," je posvaril.

Med Washingtonom in Brusljem ter drugimi evropskimi prestolnicami se tako odpira nova fronta, po uvedbi carin na jeklo in aluminij ter grožnjah s carinami na avtomobile. Lani julija sta sicer predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in Trump sklenila dogovor, ki je v čezatlantske trgovinske odnose vnesel premirje in postavil temelje za pogovore o liberalizaciji trgovine z industrijskimi izdelki. Vendar pa se ti še niso začeli, saj po eni strani obstajajo precejšnje razlike v pogledih nanje na obeh straneh Atlantika, soglasje glede začetka pogovorov pa ni še niti v EU-ju.