25. oktobra leta 1929 je Wall Street doživel nenaden in hiter padec borznih tečajev, ki je vplival tudi na NYSE, in je znan kot črni petek. 19. oktobra 1987 je sledil črni ponedeljek, dan, ko je borzni indeks Dow Jones Industrial Average padel za skoraj 20 odstotkov. Foto: EPA
25. oktobra leta 1929 je Wall Street doživel nenaden in hiter padec borznih tečajev, ki je vplival tudi na NYSE, in je znan kot črni petek. 19. oktobra 1987 je sledil črni ponedeljek, dan, ko je borzni indeks Dow Jones Industrial Average padel za skoraj 20 odstotkov. Foto: EPA

Začetki Newyorške borze segajo v leto 1792, ko je 24 mestnih borznih posrednikov in trgovcev podpisalo Buttonwoodov sporazum. Z njim so se zavezali k spoštovanju svojih vlagateljev in izdajateljev.

Leta 1817 newyorški borzni posredniki ustanovijo Newyorško borzo (New York Stock & Exchange Board), ki se leta 1863 preimenuje v New York Stock Exchange (NYSE).

Letošnja zgodovinska združitev NYSE-ja in Euronexta pomeni mejnik na svetovnem finančnem trgu. Povezala je izjemno pomembna trga v Evropi in v ZDA ter ustvarila prvo pravo svetovno trgovalno skupino.

Dnevi, ko borza ne posluje
Leta 1885 je Newyorška borza poleg praznikov uvedla še svoje spominske dneve, ob katerih ne posluje. Poleg novega leta, zahvalnega dneva, dneva neodvisnosti, božiča in še nekaterih NYSE ne posluje še na rojstni dan Georgea Washingtona 22. februarja, na veliki petek, 30. maja (dan spomina na ljudi, ki so umrli med služenjem vojski) in na dan volitev.

A. M.