Poleg bliskovitega razvoja trga blaga in storitev so se najkorenitejše spremembe, ki zadevajo večino prebivalcev, zgodile na trgu delovne sile. Vse več je govora o fleksibilnem trgu dela, dodatnemu in vseživljenskemu izobraževanju, kar za navadnega smrtnika pomeni vedno večjo odgovornost na eni in rastočo stopnjo negotovosti na drugi.

Prej so imeli namreč tako lastnik(i) kot zaposleni skupen interes za to, da podjetje dobro posluje in raste. Lastniku je to prinašalo dobiček, delavcem pa zanesljive in dobre plače, pokojnine in varnost. Dokler je lastnik svoj interes povezoval z uspešnostjo svojega podjetja, je nase in na svoj kapital prevzemal precej večji del odgovornosti. Če je na primer njegovo podjetje proizvajalo mlečne izdelke, je zaradi kvalitete in zanesljivosti dobave mleka imelo njegovo podjetje tudi lastne kravje farme. V primeru, da je na farmi prišlo do večje okužbe krav z neko boleznijo, je lastnik v skrbi za celotno podjetje škodo odpravil z denarjem iz proizvodnega dela svojega podjetja.

V času hitrejših selitev kapitala so lastniki namesto za svoje podjetje začeli skrbeti za svoj kapital, ki ga vlagajo tja, kjer je trenutno najbolj donosno. To pomeni, da več odgovornosoti za uspeh prevalijo na delavce. Iz neperspektivnih panog se kapital hitro, preden je prepozno, preseli drugam, delavce pa prepusti krutim zakonitostim trga.