Prihodki državnega proračuna so se znižali za 9,5 odstotka, na 7,52 milijarde evrov, za 9,95 milijarde evrov odhodkov pa je bilo višjih za 24,1 odstotka.

Padec prihodkov je medtem pripisati predvsem hitremu izpadu davčnih prihodkov zaradi omejevalnih ukrepov za zamejitev koronavirusa, ministrstvo pa ob tem poudarja, da se nadaljuje postopno umirjanje zniževanja prihodkov na mesečni ravni.

Manj davčnih prihodkov

Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so v desetih mesecih znašali 6,28 milijarde evrov in so bili za 12,1 odstotka nižji kot v primerljivem obdobju lani. Dohodnina je bila pri 888,6 milijona evrov za 14,6 odstotka nižja, upad pa je pripisati predvsem vladnim protikoronskim ukrepom. Dohodnina je nižja tudi zaradi višje povprečnine občinam.

Davek od dohodka pravnih oseb je bil nižji za 25,9 odstotka in je znašal 631 milijonov evrov, davek na dodano vrednost (DDV) pa je bil nižji za 8,5 odstotka in je v državni proračun prinesel 2,93 milijarde evrov. Na ministrstvu poudarjajo, da sta rast in dinamika DDV-ja odvisni predvsem od gibanja in rasti zasebne in državne porabe, dodajajo pa še, da so letos nekatere družbe zaprosile tudi za obročno plačilo ali odlog plačila obveznosti iz naslova DDV-ja.

Prihodki iz naslova pobranih trošarin so v prvih desetih mesecih znašali 1,13 milijarde evrov in so bili za 12,3 odstotka nižji kot v istem obdobju lani. Kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, je nižja realizacija povezana predvsem z bistveno nižjo porabo pogonskih goriv v času omejevalnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, poleg tega so trošarine na pogonska goriva glede na lani nižje, nekateri davčni zavezanci pa so izkoristili možnost za obročno odplačevanje obveznosti iz naslova trošarin na energente.

Narasli odhodki: subvencije, plače ...

Pri odhodkih, ki so bili glede na primerljivo lansko obdobje za skoraj četrtino višji, so medtem najbolj narasla sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji.

Obveznosti za plačilo plač in prispevkov so se zvišale za 7,4 odstotka, na 1,2 milijarde evrov. Zvišanje je deloma posledica učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o plačah v javnem sektorju, na podlagi katerega so se septembra lani povečali nekateri dodatki za posebne pogoje dela, z novembrom lani pa so se zvišale vrednosti delovnih mest za drugi plačilni razred. Deloma se v tem obdobju poznajo tudi izplačila za dodatek za delo v tveganih razmerah zaradi epidemije covida-19.

V okviru tekočih transferjev so bile subvencije v prvih desetih mesecih letos skupaj višje za 272,9 odstotka in so znašale 1,2 milijarde evrov. Za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom je bilo namenjenih 1,16 milijarde evrov. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih 1,6 milijarde evrov oz. 35,1 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Drugi tekoči domači transferji so bili v desetih mesecih višji za 24,6 odstotka in so znašali 678,9 milijona evrov. Transferji javnim zavodom so znašali dobri dve milijardi evrov oz. 21,8 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani.

Za obresti skoraj 700 milijonov evrov

Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so znašali 692,6 milijona evrov in so bili za 1,9 odstotka nižji od primerljivega lanskega obdobja. Padec teh izdatkov je posledica operacij državne zakladnice z upravljanjem javnega dolga.

Državni proračun je za izplačila investicijskih odhodkov in transferjev namenil 496,6 milijona evrov oziroma ali 13,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani.

Vplačila v proračun EU-ja so v desetih mesecih znašala 415,7 milijona evrov in so glede na isto obdobje lani nižja za 11,1 odstotka. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so bila vplačila v evropski proračun lani višja zato, ker je bilo januarja lani izvedeno plačilo dopolnitve proračuna EU-ja za leto 2018.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih desetih mesecih zapisala približno 15,28 milijarde evrov prihodkov in 17,65 milijarde evrov odhodkov.

Krčenje bruto domačega proizvoda

Slovenski BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na isto obdobje lani realno zmanjšal za 2,6 odstotka, je objavil statistični urad.

Po desezoniranih podatkih je na četrtletni ravni zrasel za 12,4 odstotka, v medletni primerjavi pa upadel za 2,9 odstotka. V prvih devetih mesecih je bruto domači proizvod (BDP) medletno upadel za šest odstotkov, sporoča državni statistični urad.

Domača poraba se je v tretjem četrtletju zmanjšala za pet odstotkov, od tega se je končna poraba zmanjšala za 0,3 odstotka, bruto naložbe pa za skoraj petino oz. za 19,6 odstotka. Na izrazit upad bruto naložb so vplivale spremembe zalog oz. njihovo zmanjšanje, so navedli statistiki.

Skoraj 10-odstotni padec izvoza

Izvoz se je v tretjem četrtletju v primerjavi z istim četrtletjem lani zmanjšal za 9,5 odstotka. Od tega se je izvoz blaga zmanjšal za 4,6 odstotka, izvoz storitev pa za 25,8 odstotka.

Uvoz se je zmanjšal za 13,1 odstotka. Pri tem je uvoz blaga zdrsnil za 11,2 odstotka, uvoz storitev pa za 22,4 odstotka. Med storitvami se je tako pri izvozu kot pri uvozu najbolj zmanjšal obseg potovanj.

Deflacija na mesečni ravni

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se novembra tako v letni kot mesečni primerjavi znižale. Letna deflacija je bila 0,9-odstotna, nanjo pa so najbolj vplivali cenejši naftni derivati. V mesečni primerjavi so se cene znižale za 0,8 odstotka, najbolj so se glede na oktober pocenila oblačila in obutev.

Cene storitev so se v enem letu zvišale v povprečju za 1,1 odstotka, cene blaga pa znižale za 1,9 odstotka. Pri tem so se cene poltrajnega blaga znižale za 4,8 odstotka, cene blaga dnevne porabe za 1,4 odstotka in cene trajnega blaga za 1,1 odstotka.

Cenejši naftni derivati so k letni deflaciji prispevali 1,1 odstotne točke. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 21,4 odstotka, cene tekočih goriv pa za 18,8 odstotka. K deflaciji na letni ravni so 0,5 odstotne točke prispevala še cenejša oblačila in obutev – oblačila so bila cenejša za 5,6 odstotka, obutev pa za 7,5 odstotka.

Na drugi strani so se za 1,8 odstotka zvišale cene hrane, za pet odstotkov pa cene proizvodov in storitev v skupini zdravje, oboje so k letni deflaciji prispevale po 0,3 odstotne točke. Zvišale so se tudi cene tobaka, in sicer za 5,3 odstotka, s čimer so k letni deflaciji prispevale 0,2 odstotne točke.

V mesečni primerjavi so medtem oblačila in obutev imela največji vpliv na novembrsko deflacijo, s 3,7-odstotnim padcem cen so prispevala 0,3 odstotne točke. Dodatne 0,2 odstotne točke je k deflaciji prispevala 1,4-odstotna pocenitev hrane.

Po 0,1 odstotne točke so k deflaciji v novembru v tej primerjavi prispevale še cenejše nastanitvene storitve (za pet odstotkov), cenejši drugi rekreacijski predmeti ter izdelki za vrtnarjenje in male živali (za dva odstotka), cenejši počitniški paketi (za 1,8 odstotka), cenejši proizvodi in storitve v zvezi s prevozom (za odstotek) ter cenejša stanovanjska in gospodinjska oprema (za 0,7 odstotka).

Na drugi strani so mesečno raven cen višali proizvodi in storitve iz skupine zdravje, ki so bili dražji za 3,8 odstotka.

Tudi merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin je Slovenija novembra imela deflacijo, in sicer 1,1-odstotno. V novembru lani je bila 1,4-odstotna inflacija. Povprečno 12-mesečno gibanje cen je pokazalo stagnacijo, v mesečni primerjavi pa je bila deflacija 0,6-odstotna.