Bodo sprejeti ukrepi dovolj za odpravo motenj na vinskem trgu? Foto: BoBo
Bodo sprejeti ukrepi dovolj za odpravo motenj na vinskem trgu? Foto: BoBo

Za zeleno trgatev se je odločilo skoraj 300 vinogradnikov, kar 188 jih je iz vzhodnega dela Slovenije.

Zanjo so se odločali predvsem vinogradniki, ki nimajo pogodb o prodaji grozdja in imajo polne kleti. Pridelek so že porezali in uničili.

"10. avgusta trta preide v fazo, ko že nabira hranilne snovi za naslednje leto in ni to stresna situacija. Večja težava je, če grozdje ostane nepobrano do meseca marca, brez zaščite na trsu," pojasnjuje Andrej Rebernišek iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.

"Ko izračunaš, koliko si škropil in koliko te stane, da porežeš to grozdje na tla, ti ne ostane več 2000 evrov, kolikor dobiš, ampak okrog tisoč evrov. Tisoč evrov po hektarju pa je zelo malo denarja," razloži vinar Boštjan Protner.

Zelena trgatev: grob poseg v razvoj trte, a nujen za obstoj nekaterih vinogradnikov

Tudi destilacija in skladiščenje

Do ukrepa destilacije so upravičeni večji vinarji, ki so lani pridelali vsaj 30.000 litrov vina in so ga pripravljeni destilirati vsaj 25.000 litrov.

"80 centov, kolikor je ta ponujena cena, kjer se sicer še ne ve točno, kako bo na koncu videti ta matematika, ker po nekaterih različicah bi bilo namreč treba še tem, ki destilirajo, nekaj plačati od tega ali pa celo plačati sam prevoz," opozarja Protner.

"Po naših podatkih se bo vino vozilo v tujino. Se pravi, da pridejo v poštev samo večje količine," pravi Rebernišek.

Za krizno skladiščenje bodo vinarji prejeli po 10 evrov za skladiščenje enega hektolitra vina letnikov 2018 in 2019 vsaj pol leta.

"Za skladišče smo prijavili predvsem renski rizling in modri pinot. S tem smo se zavezali, da približno leto dni to vino ne bo šlo na trg," pojasni Protner.

Ukrepi niso namenjeni manjšim vinogradnikom, ki predvsem na težjih pridelovalnih območjih vinograde opuščajo.


O kriznih ukrepih zaradi presežkov vina se je z voditeljem Janom Novakom v studiu pogovarjal tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Jože Podgoršek.

Kaj se je pravzaprav zgodilo na trgu vina, da so potrebni takšni ukrepi?

Dejansko se je na slovenskem, evropskem in tudi svetovnem trgu zgodila velika sprememba zaradi covida-19. Prodaja se je bolj ali manj ustavila. Po naših podatkih se je marca zmanjšala za 20–25 odstotkov, aprila in maja pa skoraj za polovico. Zdaj so podatki sicer boljši, ampak tudi svetovno združenje vinarjev opozarja, da niti leto 2021 verjetno še ne bo doseglo ravni izpred koronačasov.

Rok za oddajo vloge za pridobitev podpore se je iztekel 5. avgusta. Koliko vlog ste prejeli?

Za zeleno trgatev smo od 103 vlagateljev prejeli vloge za okoli 270 hektarjev površin. Zeleno trgatev je bilo treba opraviti do včerajšnjega dne, od danes naprej se opravlja nadzor na terenu. Ta ukrep se nadzoruje v 100-odstotnem obsegu in šele potem se izvede izplačilo – tega pričakujemo nekje do sredine oktobra.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Prejeli smo tudi vloge za krizno destilacijo, zanjo se je odločilo okoli 45 kleti oz. posameznikov, vlog je prišlo za okoli 7,2 milijona litrov vina.

Dejstvo je, da so se za ta ukrep odločile predvsem večje kleti, medtem ko so se manjši družinski vinogradniki odločili predvsem za krizno skladiščenje vina. Prejeli smo 19 vlog za dober milijon litrov vina.

V prispevku smo videli, da so nekateri zadržani pri dodelitvi podpore za destilacijo. 80 centov za liter je namenjeno, koliko bo ostalo vinogradniku?

Mi pričakujemo, da bi to vendarle moralo ostati vinogradniku. V končni fazi destilacija pomeni, da se vino praktično lahko tudi proda v destilacijo in pred koronakrizo, ko je bilo sami destilaciji namenjenega manj vina, je vino na tem trgu dosegalo celo ceno okoli 20 centov. Danes je položaj bistveno drugačen, ponudba tega vina je bistveno večja, kot je bila takrat, zato računamo, da se ta scenarij, kot smo ga videli v prispevku – da bi morali celo vinarji plačevati za destilacijo – ne bi smel zgoditi. Zato računamo, da bi večji del tega vendarle moral ostati vinarju, vinogradniku. Je pa res, da če se primerjamo z drugimi državami EU-ja, recimo s Francijo, je ta naš prispevek za destilacijo bistveno večji.

Ukrepi niso namenjeni manjšim vinogradnikom – se lahko zgodi, da se bodo vinogradi v Sloveniji še bolj zaraščali, opuščali in kako to preprečiti?

Verjetno zgolj in samo s povezovanjem vinogradnikov v neke večje organizirane skupine. Na ministrstvu smo ustanovili tudi svet za vinarstvo in vinogradništvo, da bo ta posvetovalni organ vendarle pomagal za naslednje programsko obdobje poiskati tiste ukrepe, ki bi v maksimalnem obsegu preprečili nadaljnje opuščanje vinogradništva. Vendar se bojimo, da tega povsem preprečiti ne bomo mogli z nobenim ukrepom, ker imamo v Sloveniji še vedno veliko takih površin. Tudi z nekimi regijskimi pristopi v duhu ekoloških regij in s spodbujanjem turizma na podeželju bi se to zaraščanje lahko omejilo v neki minimalen obseg.

Krizni ukrepi zaradi presežkov vina