Najbolj izrazito je "sestopil" frankfurtski delniški indeks DAX30. V ponedeljek je – resda predvsem zaradi ekstremne pocenitve SAP-ovih delnic – padel za 3,7 odstotka, včeraj še za dodaten odstotek, na 12.063 točk. Po Franciji, Italiji in Španiji bi se lahko tudi v Nemčiji odločili za ostro omejevanje javnega življenja. Skrbijo tudi slabše napovedi elitnih nemških korporacij. Proizvajalec programske opreme SAP je objavil četrtletne poslovne rezultate in zaradi epidemije že drugič znižal napoved poslovanja za celotno letošnje leto. Delnice so strmoglavile za več kot 20 odstotkov, tržna kapitalizacija podjetja se je znižala za 33 milijard (s 147 na 114 milijard evrov).

Dow Jones v dveh dneh ob 871 točk
Tudi v New Yorku ne morejo več ignorirati, da je v ZDA dnevno že 70 tisoč novookuženih, kar je 20 odstotkov več kot teden prej, poleg tega novega stimulativnega svežnja še ni na vidiku, nekatera podjetja pa so s padcem četrtletnega dobička (nazadnje Caterpillar in 3M) razočarala vlagatelje. Indeks Dow Jones (27.463 točk) se je v ponedeljek znižal za 650 točk oziroma za 2,29 odstotka, včeraj pa za dodatnih 221 točk (-0,8 %). Širši indeks S & P 500 jo je odnesel nekoliko bolje. S & P 500 je bil 2. septembra pri 3.580 točkah rekordno visoko, trenutno je od zgodovinskega vrha oddaljen pet odstotkov. Pravzaprav zelo malo, glede na to, v kakšnih težavah je spet zahodna civilizacija.

Rogoff: Trgi bodo kmalu pred kruto resničnostjo
O tem je v gostujočem komentarju za Finance razmišljal tudi priznani ekonomist Kenneth Rogoff, ki pravi, da so borze ob izjemnih likvidnostnih ukrepih centralnih bank izgubile stik z realnostjo. In kaj sledi? "Na neki točki se bodo trgi znašli pred kruto resničnostjo, da davkoplačevalci njihove igre ne bodo pokrivali v nedogled. Kajti navsezadnje lahko centralne banke prevzamejo le določeno mero tveganja in prepričanje trgov, da si centralne banke želijo še več tveganja, se lahko pozimi, ob hudem drugem valu pandemije, zelo hitro izkaže za neutemeljeno."

V ZDA pričakujejo visok odboj BDP-ja
Ta teden bosta ZDA in Nemčija objavili prvo oceno svoje gospodarske rasti v tretjem četrtletju. V ZDA naj bi BDP v primerjavi z drugim četrtletjem porasel za sedem odstotkov, potem ko je v drugem četrtletju padel za sezonsko prilagojenih devet odstotkov. Na letni ravni naj bi bi bila gospodarska rast 31-odstotna, kar je največ, odkar od leta 1947 v ZDA vodijo četrtletno statistiko. Vsekakor spodbuden signal, ki pa je še premalo, da bi lahko razglasili konec krize. Največje gospodarstvo na svetu je še vedno v mnogo slabšem stanju kot na začetku leta, zaposlovalci pa so v svoje službe nazaj sprejeli le polovico od 22 milijonov delavcev, ki so bili odpuščeni marca in aprila.

Ključen bo razvoj pandemije in odziv nanjo
V prihodnje na rast ne bo kaj dosti vplival izid volitev, ki bodo naslednji torek, ampak bodo odločilni zunanji dejavniki. "Predvsem bosta ključna razvoj pandemije in odziv nanjo, pomembno pa bo tudi, kako obsežen bo nov stimulativni ukrep in kam bo usmerjen. Demokrati bi spodbujali zeleno energijo, posledično bi lahko določene panoge prosperirale bolj, kot bi sicer. Prav tako bi lahko prej kot republikanci sprejeli nekatere nepriljubljene ukrepe," nam je povedal Aleš Lokar (Generali investments).

Nafta navzdol, bitcoin nadaljuje rast
Tako kot delniški indeksi se je v ponedeljek precej navzdol obrnil tudi naftni trg in izgubil tri odstotke. Brent, ki se je že prejšnji teden pocenil za več kot dva odstotka, je padel na dobrih 40 dolarjev. Vzroke za pesimizem je treba ob rekordnem številu okužb iskati tudi v vse večji libijski proizvodnji (večmesečna blokada je odpravljena), kar krepi bojazen pred presežno ponudbo. Nezadržno pa ta mesec narašča vrednost bitcoina (+30 %), ki je včeraj dosegla 13.745 dolarjev. V zadnjem tednu so sledili tudi alt kovanci, tako da se je tržna kapitalizacija kriptotržišča povzpela nad 400 milijard dolarjev, a je s tem še vedno polovico manjša kot v noriji ob koncu leta 2017.