Bo v prihodnosti zaradi robotov zmanjkalo delovnih mest za ljudi? Foto: Reuters

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) bi pomenil, da bi čisto vsak član družbe dobival zajamčen dohodek, ki bi odpravil vse osnovne eksistenčne težave slehernika, zadoščal bi za streho nad glavo in hrano. Star slovenski pregovor na drugi strani pravi: Kdor ne dela, naj ne je! "Ta pregovor je eden najbolj brutalnih in rušilnih, pomislite, kaj naj naredijo ljudje, ki ne morejo delati, od otrok do starostnikov in ljudi, ki potrebujejo oskrbo, bolnih, invalidov, pa vse do zdravih ljudi, ki bi radi delali, pa ne najdejo zaposlitve. Če bi dosledno sledili temu geslu, potem družba razpade takoj, to nesmiselno geslo nima prav nič skupnega z meritokracijo," je v pogovoru za MMC po okrogli mizi, na kateri je Piratska stranka predstavila svoj idealni model UTD-ja, pojasnil sociolog Srečo Dragoš.

"Bivši socializem je v programu obljubljal oz. ustavno garantiral polno 100-odstotno zaposlenost; če bi jim to res uspelo in bi rezervna armada brezposelnih izginila, pod tem pogojem bi tisti, ki ne bi hotel delati, res bil lenuh, a to so utopije, tega nikoli ni bilo in ne bo," je ocenil, da so socialistične sanje neuresničljive.

Problem, ki ga imajo sodobne družbe je, da se vrzel med ponudbo in povpraševanjem po delovnih mestih v razvitih družbah "revolucionarno povečuje". "Ponudba delovnih mest je zaradi tehnoloških razlogov vedno manjša, uvedete enega robota in takoj odpustite kopico ljudi," je navedel primer.

Srečo Dragoš je dejal, da mora biti UTD klin, ki ga bomo zabili v kolesje razgradnje socialne države. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Kmetijska mehanizacija 19. st. in roboti

V 21. stoletju delovna mesta ljudem "kradejo" roboti, v 19. stoletju pa je na enak način prva kmetijska mehanizacija ob kruh spravila in obubožala na tisoče delavcev v kmetijstvu. Kritična masa obubožanih ljudi v brezizhodnem položaju je v Angliji dosegla revolucionarno vrelišče poleti leta 1830. Delavci so jezo stresli nad stroji za mlatenje žita in prvega uničili 28. avgusta 1830, do sredine oktobra pa so jih samo v grofiji Kent razbili že več kot 100, ob tem pa razdejali še več davčnih uradov in požgali kope sena po poljih. Uporu, ki so ga poimenovali Swingovi nemiri (Swing Riots), so se hitro pridružili nižji sloji z vseh vetrov in je hitro dosegel revolucionarne razsežnosti, saj je bila že do konca leta na nogah vsa južna in vzhodna Anglija. Epilog nemirov je prinesel politične reforme in po Angliji so zrasle t. i. delovne hiše (workhouses), kjer so obubožani delavci dobili zaposlitev in nastanitev.

Ne znam si predstavljati, kako bomo brez UTD-ja zvozili družbo, uresničevati se lahko začnejo distopije, vedno večja neenakost na svetovni ravni, kot tudi v Sloveniji, gre za trende, ki jih nikakor ne moremo elegantno preprečiti, a če bi imeli UTD, ti trendi ne bi bili več tako smrtno nevarni ne za posameznike ne za družbo, ki lahko tudi razpade.

Dragoš o smrtno nevarnih spremembah

Spet se nam zgodbe iz zgodovine ponavljajo pred očmi. "Seveda. To so simptomi neurejene družbe, a takrat še nismo imeli socialne države, mehanizma, da vzdržujemo ljudi, ki se ne morejo sami vzdrževati, gre za zelo elegantno rešitev, ki funkcionira, jo pa žal razgrajujemo. UTD je eden najpomembnejših klinov, ki bi ga morali zabiti v kolesje razgrajevanja socialne države, drugače se bo tekma navzdol v smeri 19. stoletja nadaljevala," je opozoril na nevarne kazalnike

Če bi bilo v Angliji leta 1830 bolje poskrbljeno za množice revežev, najbrž nihče ne bi začel razbijati strojev, ki so družbi kot celoti dejansko prinesli velik napredek. Produktivnost v kmetijstvu je eksplodirala, cena hrane padla. Leta 1800 je bilo v Angliji slabih 40 odstotkov vseh zaposlenih v kmetijstvu, danes le še dober odstotek. Podoben učinek ima danes robotizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov. Bo UTD v 21. stoletju slej ko prej postal nuja?

"Zagotovo. Ne znam si predstavljati, kako bomo brez UTD-ja zvozili družbo, uresničevati se lahko začnejo distopije, vedno večja neenakost na svetovni ravni, kot tudi v Sloveniji, gre za trende, ki jih nikakor ne moremo elegantno preprečiti, a če bi imeli UTD, ti trendi ne bi bili več tako smrtno nevarni ne za posameznike ne za družbo, ki lahko tudi razpade," je odgovoril sociolog in spomnil, da sama ideja UTD-ja ni nič novega, saj jo je prvi na Slovenskem ubesedil že Janez Evangelist Krek leta 1901 v svojem delu Socializem.

Prvi je UTD terjal že slovenski politik, sociolog in teolog Janez Evangelist Krek. Foto: Wikipedia

Odprava absolutne revščine

Socialna politika na Slovenskem se je navzela tega nevarnega diskurza, javno mnenje se večinsko obrača proti prejemnikom socialnih pomoči, stigma v družbi se povečuje.

O stigmatizaciji revnih

"Če je človek rešen najosnovnejših in najbolj brutalnih problemov, ki se tičejo fizične eksistence – skrbi za hrano in vsaj skromno stanovanje, potem se razcveti, pomislimo nase, na ljudi okrog nas in na celotno družbo, velja pa tudi obratno, saj eksistenčna stiska ljudi paralizira," je dejal Dragoš in izpostavil, da če bi UTD uvedli po "pragmatični varianti Philippa Van Parijsa" s prerazporeditvijo že obstoječih prihodkov v proračunu, strošek ne bi bil velik, morda 40 ali 50 milijonov evrov na leto. "Okrepil bi se BDP, ljudje bi lahko več kupili, drugi več prodali," je razlagal.

UTD bi po Dragoševih besedah odpravil absolutno revščino, ne pa tudi relativne. "Postaviti bi ga morali nad minimalne življenjske stroške, drugače ni smiseln, in pod minimalno plačo, recimo med 450 in 550 evri, kar je razmeroma veliko, šele po desetletjih so se socialne pomoči dvignile za nekaj evrov na prenizkih 393 evrov," je dejal.

Bi UTD spodbujal lenarjenje?

Eden od strahov nasprotnikov UTD-ja je, da bi se ljudje polenili. "Vsi eksperimenti, ki so jih opravili glede vpliva na delovno etiko in pripravljenost ljudi za delo, kažejo, da UTD ne znižuje pripravljenosti ljudi za delo, ravno obratno, ker nas UTD razbremeni tveganj na eksistenčni življenjski ravni, si upamo več, smo bolj podjetni, trpele bi samo izkoriščevalske službe, ki so najtežje, najbolj duhomorne, umazane in podplačane, t. i. junk jobs (odpadne zaposlitve)," je pojasnil Dragoš in dodal, da bi del teh služb izginil, delu pa bi cena močno zrasla, ker za drobiž teh zaposlitev nihče ne bi več hotel opravljati.

"Predpostavimo, da so ljudje zares leni, dobijo UTD in nehajo delati. Kaj to pomeni? Da bi jaz dobil 450 evrov UTD-ja in bi se odpovedal normalni plači, dobrim delovnim mestom, ki se ponujajo, in bi rekel - ne, hvala, bom raje živel v revščini. Boste lahko našli takšno osebo? Ne boste je," je bil slikovit.

Kapitalizem potrebuje rezervno armado brezposelnih. Foto: BoBo

Kapitalistična rezervna armada brezposelnih

Dragoš je izpostavil dejstvo, da višino plač z mehanizmom ponudbe in povpraševanja po določenem delu uravnava "kapitalistična rezervna armada brezposelnih". "Človeka na minimalni plači je treba prepričati, da ga čaka še nekaj hujšega, če ne bo vzel minimalne plače, armada brezposelnih mora obstajati, da človeka prepriča, da dela za minimalno plačo, ki je pri nas na meji relativne revščine," je dodal.

Neoliberalistično strašenje, ki pravi, da so ljudje leni, sami krivi za revščino itd., služi v funkciji erozije socialne države. "Socialna politika na Slovenskem se je navzela tega nevarnega diskurza, javno mnenje se večinsko obrača proti prejemnikom socialnih pomoči, stigma v družbi se povečuje," je izpostavil ugotovitve anket Slovenskega javnega mnenja (SJM). "Ko od zgoraj začnejo prihajati takšni signali, se lahko javno mnenje hitro povampiri, na srečo velja tudi obratno," je sklenil.

Pri uvedbi UTD-ja bo treba po njegovih besedah paziti le, da bo UTD uveden kot nadgradnja socialne države, ne pa kot njena razgradnja oz. zamenjava. "Vsi argumenti proti uvedbi UTD-ja so identični argumentom s konca 19. stoletja proti socialni državi," je še navedel Dragoš in dodal, da je razočaran tudi del tistih, ki imajo prevelika pričakovanja. "Običajno se to dogaja na levici, ko ugotovijo, da UTD ne pomeni spremembo kapitalizma in so razočarani, si želijo nečesa več," je sklenil pogovor.

Vsi eksperimenti, ki so jih opravili glede vpliva na delovno etiko in pripravljenost ljudi za delo, kažejo, da UTD ne znižuje pripravljenost ljudi za delo, ravno obratno, ker nas UTD razbremeni tveganj na eksistenčni življenjski ravni, si upamo več, smo bolj podjetni, trpele bi samo izkoriščevalske službe, ki so najtežje, najbolj duhomorne, umazane in podplačane, t. i. junk jobs (odpadne zaposlitve).

O tem, ali bi UTD ljudi polenil

UTD kot znanilec utopične prihodnosti

Je ideja UTD-ja znanilec utopične prihodnosti, ko bodo namesto nas delali roboti, ljudje pa bodo uživali pod palmami na plažah? "Tako je. V brezdelju lahko uživaš tudi ob skromnem koščku kruha, zadeva bo destigmatizirana. Alternativa je pa tisto, kar so dobro pred desetletji prikazali v filmu Zeleno sonce (Soylent Green, 1973) – ekstremne neenakosti z ozko elito bogatih, vsi preostali pa so revni in brez dela, ker je vse avtomatizirano," je odgovoril.
Po njegovih besedah gre na tej točki tudi t. i. problem srferjev, ki z UTD-jem, ki bi jim v domači državi omogočal eksistenčni minimum, odpotujejo v južne kraje z veliko nižjim standardom in tam uživajo. "Gre za obratni socialni dumping, a to ne more biti množičen pojav, če bi bil, pa bi bilo to dobro, ker bi tako blažili naval na premajhno število delovnih mest, ki nas čaka v prihodnosti," sklenil pogovor.

UTD bi centre za socialno delo rešil "navlake administriranja in deljenja prenizkih socialnih pomoči", je dejal Srečo Dragoš. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Dragoš: "To ni socialna politika, to je kriminal"

Slovenija že vse od osamosvojitve demontira socialno državo in jo skuša narediti čim bolj vitko, je na okrogli mizi opozoril Dragoš in primerjal podatka, da država za pomoč družinam nameni zgolj štiri milijone evrov letno, med tem ko 60 milijonov porabi za aktivno politiko zaposlovanja. "To ni socialna politika, to je kriminal. Preusmerjanje velikih zneskov proračunskih sredstev podjetnikom je problem. Kdaj odpre podjetnik delovno mesto? Ko se mu splača, zdaj pa mu država dá denar, da odpre delovna mesta tudi, ko se ne splača," je kritiziral državno "podkupovanje" podjetnikov in se retorično vprašal, zakaj socialna politika deluje na takšen način. "To šalo je Žižek rad povedal: Zakaj pes maha z repom? Zato ker lahko," se je pošalil.

UTD bi Centrom za socialno delo (CSD) omogočil, da bi se končno spet lahko ukvarjali z ljudmi in reševanjem njihovih problemov, ne pa z administriranjem. "Odpravil bi vso navlako administriranja in nadzora deljenja prenizkih denarnih pomoči," je dejal Dragoš. Odpravili pa bi tudi vse "junk jobs" (odpadne službe), ki ljudem ne omogočajo niti minimuma eksistence, mednje sodi tisoč in eno prekarno delo. "Junk jobs so glavna hiba slovenske ekonomije, mnogi ekonomisti pišejo o tem: Franček Drenovec, Jože Mencinger itd.," je naštel.

Največji interes, da se v Sloveniji nič ne stori v smeri UTD-ja, imajo po Dragoševih besedah podjetniki, ki ob kakršnem koli dvigu minimalne plače vedno zaženejo vik in krik. "Pri nas sta samo dve poti do UTD-ja, in sicer: ko ga bo imela cela Evropa, ga bomo dobili tudi mi, druga varianta pa je, da se bo zgodila katastrofa v obliki ekonomske krize," je Dragoš dejal, da po neki normalni poti uvedbe UTD-ja v Sloveniji ne vidi.

Piratska stranka predlaga zapis UTD-ja v ustavo po zgledu pravice do čiste pitne vode. Na fotografiji Marko Pušnik, ki je predstavil predlog Piratov. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Pirati bi pravico do UTD-ja zapisali v ustavo

Pravico do UTD-ja je treba zapisati v ustavo, saj je slovenska družba dovolj bogata, da vsakemu posamezniku zagotovi minimalni standard, že samo zato, ker je človek, so prepričani v Piratski stranki. "Tudi pravica do pitne vode je zapisana v ustavo, naredimo enako z UTD-jem," je dejal Marko Pušnik.

Predlog UTD-ja Piratov sledi modelu avtorice predloga in izračuna za uvedbo UTD-ja v Sloveniji Valerije Korošec iz leta 2010 Predlog za UTD v Sloveniji ‒ Kako in zakaj?, ki ne potrebuje nobenih dodatnih virov financiranja, saj bi vsa sredstva zagotovili izključno s prerazporejanjem denarja, ki v proračunu že tako ali tako je. "Ne želimo predlagati ničesar, kar ni realno. Predlog Koroščeve so testirale že tri neodvisne raziskave institucij IMF in OECD v letih 2017 in 2018 ter pokazale, da bi države s tem pristopom lahko z enako količino denarja učinkoviteje zmanjšale revščino," je pojasnil.

Zaposleni in upokojenci bi si po njegovih besedah po tem predlogu sami plačevali UTD, brezposelnim, vključenim v izobraževanje, in upokojencem s pokojnino, nižjo od 450 evrov, pa bi bili strošek države. Če nekdo dobi 1.000 evrov neto plače, bi 450 evrov predstavljal UTD, 550 evrov pa bi bila plača. Ob izgubi zaposlitve bi ostali zgolj brez plače v višini 550 evrov. "Strošek države so pri tem predlogu zgolj tisti, ki bi jim država morala izplačevati celoten ali delen UTD," je navedel.

UTD ne sme biti izgovor za ukinitev ali razgradnjo socialne države, razgradnjo javnega zdravstva, šolstva …, je še posvaril Pušnik.