BS je pred časom ocenila, da so stanovanja v Ljubljani precenjena, trend pa se bo verjetno stopnjeval. Bo zaostritev pogojev kreditiranja spremenila trend? Foto: BoBo
BS je pred časom ocenila, da so stanovanja v Ljubljani precenjena, trend pa se bo verjetno stopnjeval. Bo zaostritev pogojev kreditiranja spremenila trend? Foto: BoBo
Šarec o zaostritvi kreditiranja: Si Banka Slovenije želi novo recesijo?

Ročnost novo odobrenega potrošniškega posojila je lahko odslej do največ sedem let oz. 84 mesecev. Razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne sme presegati 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za del posojilojemalčevega dohodka, ki presega omenjeni prag. Imetniku kredita bo ob tem po plačilu obroka moralo ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, če ima vzdrževane družinske člane, pa sorazmerno več.

Guverner: Z zaostrovanjem kreditiranja ščitimo davkoplačevalce

Ukrep Banke Slovenije (BS) na področju stanovanjskih posojil ne prinaša bistvenih novosti. Zavezujoč ukrep je razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki prav tako ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Priporočilo bankam pa ostaja, da razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ne presega 80 odstotkov.

Trgovci pozivajo k razrahljanju novih pravil za kreditiranje prebivalcev

Pri teh ukrepih so dovoljena nekatera odstopanja. Za potrošniške kredite velja do 15 odstotkov zneska novo odobrenih kreditov za instrument omejevanja ročnosti, a ročnost ne sme preseči 10 let, za obe vrsti posojil pa odstopanja veljajo do 10 odstotkov zneska novo odobrenih kreditov za instrument omejevanja razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.

Banka Slovenije se je za uvedbo zavezujočih pravil odločila, ker je pred letom dni bankam izdala priporočila, a ugotovila, da jih te ne upoštevajo v zadostni meri. Ocenila je namreč, da se tveganja, povezana predvsem s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, povečujejo. Rast potrošniških kreditov je namreč že precej časa zelo visoka, avgusta je medletno znašala 11,7 odstotka.

Bistvo tega ukrepa je, da poseže v prekomerno kreditiranje. Zavedamo se, da v tem trenutku v Sloveniji kar nekaj prebivalcev ne more pridobiti določenih dobrin, da jim tega ne omogočajo njihove plače oziroma splošna razvitost, ki jo imamo v Sloveniji, ampak če tem ljudem dejemo lažno iluzijo, da si te dobrine lahko kupijo s posojili, ki jih že danes težko odplačujejo, še težje pa jih bodo odplačevali po tem, ko se bodo gospodarske razmere zaostrile /.../, to predstavlja nevarnost tako zanje kot za banke, ki takšna posojila dajejo, in, kot smo videli v primeru prejšnje finančne krize, na koncu tudi za državo, proračun oziroma za davkoplačevalce, ki bomo to škodo na koncu plačali.

Guverner Vasle o zaščiti davkoplačevalca

Vasle: Ščitimo davkoplačevalca

"Bistvo tega ukrepa je, da poseže v prekomerno kreditiranje. Zavedamo se, da v tem trenutku v Sloveniji kar nekaj prebivalcev ne more pridobiti določenih dobrin, da jim tega ne omogočajo njihove plače oziroma splošna razvitost, ki jo imamo v Sloveniji, ampak če tem ljudem dejemo lažno iluzijo, da si te dobrine lahko kupijo s posojili, ki jih že danes težko odplačujejo, še težje pa jih bodo odplačevali po tem, ko se bodo gospodarske razmere zaostrile /.../, to predstavlja nevarnost tako zanje kot za banke, ki takšna posojila dajejo, in, kot smo videli v primeru prejšnje finančne krize, na koncu tudi za državo, proračun oziroma za davkoplačevalce, ki bomo to škodo na koncu plačali," je ta teden za TV Slovenija poudaril guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Premier, bančniki in trgovci na nogah

Medtem so zaradi ukrepa bančnega nadzornika nezadovoljni v Združenju bank Slovenije. Omejitev pri kreditiranju prebivalstva bo imela po njihovi oceni širše posledice, če država prebivalcem ne bo ponudila alternativnih virov financiranja. Zaradi ukrepa več kot 300.000 ljudi ne bo več dobilo posojil, negativen bo tudi vpliv na BDP, so ocenili pred dnevi in dodali, da se bo kreditiranje zmanjšalo do 70 milijonov evrov mesečno. Podobno negativno so do ukrepa Banke Slovenije nastrojeni trgovci.

V zgodbo je ta teden vskočil tudi premier Marjan Šarec. V sporočilu za javnost je ocenil, da gre za premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi in tudi države oz. gospodarske rasti. Pri pripravi ukrepov bi morali biti po njegovem prepričanju bolj človeški in realni, zato je banke in Banko Slovenije pozval k vnovičnemu premisleku.