Boštjan Vasle je v pogovoru za TV Slovenija opozoril, da je zadnja leta opaziti ekscesno kreditiranje
Boštjan Vasle je v pogovoru za TV Slovenija opozoril, da je zadnja leta opaziti ekscesno kreditiranje "preko zmožnosti", predvsem na segmentu potrošniških kreditov. Foto: TV Slovenija
Trgovci pozivajo k razrahljanju novih pravil za kreditiranje prebivalcev

Le še danes je mogoče v bankah dobiti potrošniško posojilo pod dosedanjimi pogoji.

Prvega novembra bodo namreč začele veljati omejitve, ki jih je sprejela Banka Slovenije. Po novem bo do posojila težko prišlo več kot 300.000 ljudi. Na omejitve se je nenavadno ostro odzval premier Marjan Šarec in Banko Slovenije (BS) obtožil, da je izgubila stik z realnostjo. Po novem bo moralo namreč posamezniku po plačilu mesečnega obroka ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače, kar bo z novim letom pomenilo najmanj 715 evrov.

In prav zato želimo te ranljive skupine zaščititi, namreč tisti, ki so na meji in ki danes dobivajo posojila, ki gredo preko te meje, preko njihove sposobnosti odplačevanja, bodo v prihodnosti imeli samo še večje probleme in prepričan sem, da s tem ukrepom ščitimo prav te skupine ljudi.

Boštjan Vasle o zaščiti ranljivih skupin

Združenje bank Slovenije je že opozorilo, da naj bi po ocenah, ki so jih pripravili, bilo prizadetih kar okrog 70 odstotkov populacije. Najbolj kritični kategoriji sta upokojenci in mlade družine. Po njihovih izračunih bi to pri stanovanjskih posojilih pomenilo, da bo štiričlanski družini z dvema mladoletnima otrokoma in staršema, ki vsak prejmeta po 1.119 evrov neto plače, na voljo le kredit, ki zahteva 334 evrov mesečnega obroka, kar je več kot 500 evrov manj kot po starih pogojih. Družina si bo tako lahko privoščila le še 60.000 evrov kredita, ki ga bo odplačevala 20 let.

"Ob dejstvu, da se skrajšujejo tudi predpisane ali dovoljene ročnosti takega kreditiranja, se recimo za tako družino pod vprašaj postavi recimo reševanje prvega stanovanjskega problema," je pojasnil Jaka Vadnjal iz Hranilnice Lon.

Šarec o zaostritvi kreditiranja: Si Banka Slovenije želi novo recesijo?

Banka Slovenije, kot rečeno, skrajšuje tudi najdaljši čas odplačila pri potrošniških kreditih, in sicer na največ sedem let. Po izračunih bank bodo tako kreditno nesposobni vsi upokojenci s povprečno pokojnino, pa tudi vse štiričlanske družine, kjer imata starša neto plačo nižjo od 928 evrov. "Nevarnost, da se bodo zatekali kam drugam, je kar velika, mi smo v zgodovini že videli, kako so ljudje hodili relativno množično po posojila v Avstrijo," je posvarila Stanislava Zdravec Caprirolo iz Združenja bank Slovenije.

Banke imajo tukaj seveda svoje interese, ki so povsem legitimni in to so poslovni interesi. Banke zanima, kakšen bo njihov poslovni rezultat na koncu leta in več kot je odobrenih posojil, boljši je poslovni rezultat.

Vasle o tem, zakaj banke rade delijo kredite

"Ne ocenjujem, da bi prišlo tukaj do nekega večjega prelivanja in potem do večje socialne bombe ali pa luknje z vidika financiranja na sekundarnem ali pa sivem trgu," je prepričan Aleš Ahčan z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Za premierja Šarca so ukrepi BS-a premalo premišljeni in v škodo ljudi in države. V odzivu je zapisal, da "zaradi tega ukrepa mladi, mlade družine in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja ali drugih dobrin, ki si jih brez kredita in zaradi nizkih plač nikoli ne bodo mogli privoščiti." Predstavnike bank in centralne banke pa je pozval, da na skupnem sestanku sredi novembra najdejo boljšo rešitev.

Vabljeni k branju pogovora z guvernerjem BS-a Boštjanom Vasletom.

BS je z novimi omejitvami zategnil ročno zavoro pri kreditiranju bank. Foto: TV Slovenija
BS je z novimi omejitvami zategnil ročno zavoro pri kreditiranju bank. Foto: TV Slovenija

Slišali smo zelo burne odzive; zakaj je Banka Slovenije sprejela takšen ukrep, kakšni so razlogi?
Ena izmed ključnih nalog Banke Slovenije je skrb za finančno stabilnost. Ko skrbimo za finančno stabilnost, pravzaprav spremljamo, kaj se dogaja z bankami, kaj se dogaja z njihovimi viri, to je vlogami, kaj se na drugi strani dogaja s posojili, ki jih banke dajejo prebivalstvu in podjetjem. Seveda nas zanima tudi, kaj se dogaja na drugi strani, torej na strani prebivalstva in podjetij, ki te kredite najemajo. V zadnjem času, pravzaprav v zadnjih letih smo opazili, da se na tem področju pojavljajo nekatera gibanja, da so nekateri krediti postali ekscesni, in to predvsem v segmentu potrošniških posojil. Zato smo banke že pred časom, torej v letu 2016, začeli opozarjati, da je rast na nekaterih segmentih previsoka, neprimerna, neskladna s splošnimi makroekonomskimi razmerami v državi, v letu 2018 smo ta ukrep razširili, to priporočilo bankam razširili tudi na potrošniška posojila, vendar v zadnjem letu ugotavljamo, da banke niso v zadostni meri upoštevale naših priporočil, kajti še vedno je približno 20 odstotkov vseh posojil v teh segmentih takšnih, ki po našem mnenju lahko vplivajo na finančno stabilnost, torej na vse nas. Zato smo se odločili, da ta ukrep, ki je zdaj veljal kot priporočilo bankam, pretvorimo v obveznost. Torej, banke bodo morale zdaj spoštovati to naše navodilo, ne samo kot priporočilo, ampak kot obvezen instrument, naj pa ob tem na začetku samo še eno stvar poudarim, čeprav je instrument obvezen, še vedno dopušča določene izjeme, bankam pušča med 15 in 20 odstotkov možnosti, da se odločijo drugače, kot od njih zahtevamo za celoten sklop posojil.

Za razliko od bank pa ima Banka Slovenije, torej centralna banka pred očmi tudi ostale skupine, v gospodarstvu imamo pred očmi tudi prebivalstvo, imamo pred očmi proračun, imamo pred očmi davkoplačevalce in te smo želeli zavarovati ob sprejemu tega ukrepa.

Vasle o BS-u kot varovalki

Glede na slabše gospodarske napovedi je do neke mere logično, da Banka Slovenije ukrepa. Pa vendarle, tukaj gre za upokojence, mlade; ali ni ta ukrep preoster prav za te najbolj ranljive skupine?
Poglejte, bistvo tega ukrepa je, da poseže v prekomerno kreditiranje. Mi se zavedamo, da v tem trenutku v Sloveniji kar nekaj prebivalcev ne more pridobiti določenih dobrin, da jim tega ne omogočajo njihove plače oziroma splošna razvitost, ki jo imamo v Sloveniji, ampak če tem ljudem dajemo lažno utvaro, da si te dobrine lahko kupijo preko posojil, ki jih že dejansko danes težko odplačujejo, še težje pa jih bodo odplačevali po tem, ko se bodo gospodarske razmere zaostrile, ko se bo gospodarska rast znižala, ko se bo zmanjšala zaposlenost, ko se bo povečala brezposelnost, ko se bodo znižale tudi plače, je torej to na neki način lažna iluzija in predstavlja nevarnost tako za tiste, ki najemajo takšna posojila, tako za banke, ki takšna posojila dajejo, in kot smo videli v primeru prejšnje finančne krize, na koncu tudi za državo, proračun oziroma za davkoplačevalce, ki bomo to škodo na koncu plačali.

Ampak opozorila so, da bo to zmanjšalo potrošnjo, to pa lahko vodi v hitrejše ohlajanje gospodarstva, v krizo?
Danes so ključni dejavniki zasebne potrošnje dobre razmere na trgu dela. V tem trenutku je v Sloveniji zaposlenih praktično največ ljudi v celotnem poosamosvojitvenem obdobju, število brezposelnih je relativno nizko, plače pa rastejo po več kot štiriodstotni stopnji, torej prebivalstvo ima relativno dovolj razpoložljivega dohodka, omenil sem plače, v zadnjih letih so se povišale pokojnine, povišali so se socialni transferji in tudi del dobičkov, ki jih ustvarjajo podjetja, se vrne prebivalstvu. Torej, ta potrošna moč, ki jo ima prebivalstvo skupaj z zaupanjem, skupaj s tem prepričanjem, da se bo gospodarska rast še nadaljevala, je to, kar zares poganja zasebno potrošnjo v Sloveniji in mislimo, da bi bilo narobe, da bi to zasebno potrošnjo še dodatno krepili s krediti, in to s tistimi krediti, za katere vemo, da jih v prihodnosti ob drugačnih gospodarskih razmerah ne bo mogoče odplačati in ravno zato smo v Banki Slovenije uvedli ta ukrep.

BS je zaostril pogoje kreditiranja, da ne bi ponovno, ob poslabšanju gospodarskih kazalcev, iz bank zazijale luknje, ki bi jih moral spet plačati davkoplačevalec. Foto: BoBo
BS je zaostril pogoje kreditiranja, da ne bi ponovno, ob poslabšanju gospodarskih kazalcev, iz bank zazijale luknje, ki bi jih moral spet plačati davkoplačevalec. Foto: BoBo

Strah pred ponovitvijo leta 2008, ampak takrat je šlo za velika podjetja, ne vem, Pivovarna Laško, Istrabenz, ne bomo zdaj ponavljali tega. Tokrat gre pa za ranljive skupine, to je ta razlika in zato verjetno se je politika tudi odzvala.
In prav zato želimo te ranljive skupine zaščititi, namreč tisti, ki so na meji in danes dobivajo posojila, ki gredo preko te meje, preko njihove sposobnosti odplačevanja že danes, bodo v prihodnosti imeli samo še večje probleme in prepričan sem, da s tem ukrepom ščitimo prav te skupine ljudi.

Ampak ti ukrepi veljajo za banke. Kaj pa recimo špekulanti, kaj če si bodo ljudje začeli od različnih špekulantov izposojati denar, ker ga pač potrebujejo, ne vem, za nov pralni stroj, za nov avto, za potovanje?
Podobno kot pri vseh zakonih je zakon namenjen povprečni populaciji, cilja celotno populacijo, vedno pa se pojavijo kakšni obvodi, kakšne prakse, ki niso skladne z zakonom, ki pomenijo sivi trg in pomenijo nedovoljeno delovanje, ampak to nas ne sme odvrniti od tega, da ne sprejmemo ukrepa, za katerega mislimo, da bo deloval pozitivno na večino populacije.

Potem je to naslednje vprašanje mogoče retorično. Premier poziva, da vsi stopite korak nazaj, se pravi banke in Banka Slovenije; je kakšna možnost, da spremenite ta ukrep?
Poglejte, ta ukrep bo možno spremeniti, ko se bodo razmere na tem segmentu, torej predvsem na segmentu potrošniškega kreditiranja umirile. Ko ob tem, ko govorimo, ko spremljamo potrošniške kredite, ne bomo več ugotavljali, da so nekateri potrošniški krediti namenjeni za obdobje, ki precej presega deset let, celo 15 let, 16 let, ko ne bomo več govorili o zneskih, ki so popolnoma neprimerni za potrošniška posojila, torej mogoče 15.000, 16.000, 17.000 evrov; takrat bomo seveda lahko razmislili o morebitnem umiku tega ukrepa.

Združenje bank: Več kot 300.000 ljudi ne bo več dobilo posojil

Podvprašanje: zakaj pa banke ne poskrbijo za te, če se ljudje zadolžujejo preko svojih zmožnosti, to je stvar banke, da ugotovi, ali je te kredite možno vrniti?
Banke imajo tukaj seveda svoje interese, ki so popolnoma legitimni, in to so poslovni interesi. Banke zanima, kakšen bo njihov poslovni rezultat na koncu leta in več kot je odobrenih posojil, boljši je poslovni rezultat.

In tako nastajajo baloni, kajne?
Za razliko od bank pa ima Banka Slovenije, torej centralna banka, pred očmi tudi ostale skupine, v gospodarstvu imamo pred očmi tudi prebivalstvo, imamo pred očmi proračun, imamo pred očmi davkoplačevalce in te smo želeli zavarovati ob sprejemu tega ukrepa.

Še eno vprašanje za konec. 1. novembra se obeta zamenjava na vrhu Evropske centralne banke. Vemo, da je Mario Draghi skrbel predvsem za to, da je evro preživel tisto grozljivo krizno obdobje po letu 2008; kakšen manevrski prostor ima njegova naslednica Christine Lagarde?
Ena izmed ali pa del zapuščine dosedanjega predsednika Evropske centralne banke Draghija je tudi ta, da je razširil nabor instrumentov, s katerimi lahko zasledujemo naš cilj, to je stabilnost cen in finančna stabilnost v evropskem prostoru, tako da bo s tega vidika za njegovo naslednico mogoče vodenje dane politike lažje, kajti na voljo bo imela več instrumentov. Sicer je res, da se s časom in s poglabljanjem slabih razmer ta učinkovitost ukrepov zmanjšuje, pa vendar, na voljo je več ukrepov, ki jih je še vedno mogoče uporabiti, implementirati za to, da dosežemo svoj cilj.

Se pravi – tudi, če pridemo do krize. Zelo na kratko. To, kar verjetno potrošnike najbolj zanima, kaj bo z obrestmi?
Na zadnji seji v okviru Evropske centralne banke smo se odločili, da dodatno znižamo obrestne mere. Hkrati smo se zavezali, da bo to obdobje obrestnih mer trajalo še nekaj časa oziroma dokler se razmere bistveno ne izboljšajo, tako da v bistvu je pričakovanje takšno, da bo to obdobje nizkih ali pa negativnih obrestnih mer prevladovalo še kar nekaj časa.

Guverner Banke Slovenije o omejitvah pri posojilih