Banka Slovenije je naletela na kritike dela javnosti zaradi nedavnega ukrepa na področju potrošniških posojil, nanje se je na tiskovni konferenci odzval namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

Namen priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in zdaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z drugimi gospodarskimi parametri," je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".

V pretekli krizi so bila problematična posojila podjetjem, katerih rast je zdaj zelo nizka. Danes je delež posojil gospodinjstev večji od deleža posojil podjetjem. "Potencialna nevarnost zdaj izhaja iz drugega dela finančnega trga kot takrat," je dejal. S tem želijo v celotnem obdobju odplačevanja posojil preprečiti kopičenje slabih posojil. "V segmentu potrošniškega kreditiranja želimo imeti zdravo kreditiranje," je ponovil Dolenc.

Kdo bo zares ostal brez posojila?

Banka Slovenija je zavrnila navedbe združenja bank, ki trdi, da 213.000 do 380.000 upokojencev, ki prejema starostno pokojnino do 700 evrov, ne bo moglo več dobiti posojila. "Dejansko stanje kaže, da jim banke že doslej niso odobravale posojil. Podatki za lani kažejo, da je bilo tem osebam odobrenih 0,8 odstotka stanovanjskih posojil in 8,7 odstotka potrošniških posojil."

Sorodna novica Umar miri, predsednik vlade ponovno poziva k omilitvi ukrepa

Zavrnila je navedbe, da vsaj 114.000 ali 20 odstotkov zaposlenih z neto plačo do 928 evrov in (so)preživljanjem enega otroka ne bo moglo dobiti posojila. Tem osebam je bilo lani odobrenih štiri odstotke stanovanjskih posojil in 21 odstotkov potrošniških posojil. Prvo je po mnenju guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta družbeni vprašanje, ki ga je treba reševati s stanovanjsko in dohodkovno politiko, ne s kreditiranjem.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je dejal, da bo učinek teh ukrepov na zasebno porabo minimalen, podobno pričakujejo v Banki Slovenije. Potrošniških posojil je za 2,9 milijarde evrov, kar predstavlja približno 10 odstotkov zasebne porabe v Sloveniji (okoli 25 milijard evrov). "Prepričani smo tudi, da se bo del izpada potrošniških posojil prenesel v segment stanovanjskih posojil," je dejal Dolenc.

Banke pri potrošniškem posojilu zaslužijo več

Banka Slovenije je ugotovila, da banke vse prevečkrat potrošnike usmerijo namesto k najemu stanovanjskega k najemu potrošniškega posojila, kjer zaslužijo več. V okolju nizkih oz. negativnih obrestnih mer so namreč obrestne mere za potrošniška posojila v povprečju šestodstotne, za stanovanjska manj kot tri odstotke. Poleg tega so stanovanjska posojila v Sloveniji dražja kot v nekaterih sosednjih državah in v povprečju EU-ja.

Kot so navedli v Banki Slovenije, so stroški posojilojemalca za 15.000 evrov posojila z ročnostjo sedem let v primeru potrošniškega (gotovinskega) posojila z variabilno obrestno mero 19.356 evrov, s fiksno 19.548 evrov, za stanovanjskega pa s prvo 16.562 evrov, z drugo 17.152 evrov. Razlika med posojiloma je pri variabilni obrestni meri 2794 evrov, pri fiksni pa 2396.

Ponovili so, da potrošniška posojila niso problematična, problematična je njihova rast. Težavi sta tudi podaljševanje ročnosti, saj je že polovica teh posojil daljših od sedem let, in povečevanje njihovega povprečnega zneska. Če se najema posojilo za stvar daljše ročnosti ali za stanovanjske namene, naj se vzame ustrezno posojilo. To je ugodnejše tudi z davčnega vidika, saj ni gotovine, potrebni so ustrezni dokumenti.

V Banki Slovenije so izpostavili, da se v zadnjem času povečujejo predvsem potrošniška posojila, ki jih najemajo osebe s prihodki, večjimi od povprečne neto mesečne plače. Največ potrošniških posojil se praviloma najema za nakup računalniške opreme, potovanja in stvari krajših ročnosti. Zlasti za zadnje visoki zneski posojil z ročnostjo nad sedem ali 10 let niso primerni, so poudarili.

Več let priporočilo, šele zdaj obvezni instrument

Banke so bile s prvimi priporočili glede kreditiranja prebivalstva seznanjene septembra 2016 in vse do zdaj niso poročale o težavah, o katerih zdaj govorijo, je povedal Vasle. Ker so ugotovili, da banke priporočil ne upoštevajo in da so odstopanja prevelika, so jih prevedli v obvezni instrument.

Pri stanovanjskih posojilih so bila v prvem letošnjem četrtletju odstopanja bank od priporočila glede razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca pri 18 odstotkih posojil, priporočila glede ročnosti pa so pri potrošniških posojilih odstopala v 50 odstotkih.

Banka Slovenije tudi po uveljavitvi ukrepov dopušča odstopanja. Za potrošniška posojila veljajo do 15 odstotkov zneska novoodobrenih posojil za instrument omejevanja ročnosti, a ročnost ne bo smela preseči deset let, za obe vrsti posojil pa do 10 odstotkov zneska novoodobrenih posojil za instrument omejevanja razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca.

Slovenija pri ukrepanju ni osamljena. Makroekonomske ukrepe je namreč glede na specifike uvedlo 15 evropskih držav. Slovenije ima najdaljšo ročnost potrošniških posojil v evrskem območju. Delež teh posojil z ročnostjo nad pet let znaša 79 odstotkov, visok delež imata Slovaška in Portugalska, ki sta tudi omejili ročnosti. Evrsko povprečje je pri 50 odstotkih. Slovenija vodi tudi po deležu potrošniških posojil v vseh posojilih. Ta znaša 27 odstotkov, evrsko povprečje je 12 odstotkov.

Sorodna novica Guverner: Z zaostrovanjem kreditiranja ščitimo davkoplačevalce

Kaj je naloga Banke Slovenije in kaj politike

Kot je ugotovil Vasle, je ukrep "na površje naplavil številne težave, ki jih imamo v Sloveniji". A mi nimamo mandata za reševanje vseh težav, naša dolžnost je, da v okolju, ki ga imamo, ne prihaja do ekscesov in da skrbimo za finančno stabilnost. Možno je, da se bodo ljudje zadolževali na sivem trgu, a v Banki Slovenije ocenjujejo, da bo "za večino populacije ukrep deloval".

Vasle je povedal še, da je svet Banke Slovenije, ki ga sestavljajo on in štirje viceguvernerji, ukrepe sprejel soglasno. Glede pritiskov javnosti in politike pa je dejal, da so se ob sprejetju funkcije zavezali, da bodo "neodvisna in strokovna institucija in da bodo tako tudi delovali".

Kaj dejansko nalaga ukrep

Banka Slovenije je z novembrom ročnost potrošniškega posojila omejila na največ sedem let oz. 84 mesecev. Razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Imetniku posojila mora po plačilu obroka ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, če ima vzdrževane družinske člane, sorazmerno več.

Ukrep Banke Slovenije na področju stanovanjskih posojil ni prinesel novosti. Zavezujoč ukrep je razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Priporočilo je ostalo to, da razmerje med zneskom posojila in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano, ne presega 80 odstotkov.
Koliko mora posamezniku ostati po plačilu obroka, izhaja iz predelitve v zakonih o izvršbi in zavarovanju ter o davčnem postopku. Banke na to priporočilo, ki ga je Banka Slovenije postavila septembra 2016, nikoli niso podale pripomb. Banki Slovenije so v večini primerov zagotavljale, da so ga prenesle v interne politike, so povedali v centralni banki.

Za starše z dvema mladoletnima otrokoma, ki prejemajo povprečno plačo, se za najem stanovanjskega posojila tako ne bo nič spremenilo: tako pred uvedbo ukrepov kot po uvedbi v primeru stanovanjskega posojila na 20 let bi dobila po okoli 30.000 evrov vsak.