In to z razlogom, saj so ameriške banke sporočile, da so se njihovi dobički že v prvem četrtletju krepko znižali, čeprav se je epidemija v ZDA razbohotila šele v drugi polovici marca. Največja banka po bančni vsoti JPMorgan je imela v prvem trimesečju skoraj 70 odstotkov manj dobička, potem ko je morala drastično povečati rezervacije za slaba posojila. Tudi bankam Citigroup, Bank of America in Goldman Sachs je pod črto ostalo vsaj 45 odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju. V drugem četrtletju bodo seveda rezultati še precej slabši. V celotnem letu 2020 naj bi bil dobiček bank JPMorgan in Bank of America nižji za skoraj 60 odstotkov, v naslednjem letu pa še ne bo okrevanja, saj se bodo dobički še dodatno znižali za 50 odstotkov, so zapisali analitiki pri banki Keefe Bruyette & Woods.

V štirih tednih ob delo 22 milijonov Američanov
Tudi v prvih evropskih bankah bo podobno, agencija Moody's pa je že znižala obete za bančni sektor v evrskem območju na negativne, saj pričakujejo, da se je poslovno okolje kljub vsem spodbujevalnim ukrepom močno poslabšalo, potem ko evropskim bankam zaradi nizkih obrestnih marž (Evropska centralna banka že nekaj let depozitno obrestno mero ohranja v negativnem območju) že tako ni bilo lahko. Recesija je za banke vedno slaba novica, saj podjetja in posamezniki ne le, da najemajo manj posojil, ampak nekatera niti tekočih posojil ne morejo odplačevati. Brezposelnost zaradi pandemije strmo narašča, v zadnjem mesecu je kar 22 milijonov Američanov izgubilo delo (5,245 milijona v zadnjem tednu), s tem pa je izbrisana vsa rast delovnih mest od novembra 2009, ko je trg dela v največjem svetovnem gospodarstvu okreval in začel ustvarjati delovna mesta.

Tudi v skrajno zaostrenih razmerah bi imele banke v ZDA dobiček
Izguba rednega dohodka bo povzročala težave vse več posojilojemalcem, na trgu hipotekarnih posojil bi – ob zelo verjetnem znižanju cen nepremičnin – zato lahko videli podobne težave v finančni krizi pred dobrim desetletjem. Jamie Dimon, ki je že skoraj 15 let prvi mož banke JP Morgan, miri strasti in pravi, da bi bila "njegova" banka (tako so vsaj pokazali stresni testi) dobičkonosna tudi v skrajno zaostrenih razmerah, če bi stopnja brezposelnosti dosegla 10 odstotkov, delniški trg pa bi pa padel za polovico (marca, ko je bila panika največja, je bil Dow Jones dobrih 30 odstotkov oddaljen od rekorda). Podobno robustne naj bi bile tudi preostale največje ameriške banke, čeprav bi brezposelnost v drugem četrtletju prav lahko dosegla celo 20 odstotkov. Spomnimo pa, da je imela v celotnem lanskem letu banka JPMorgan 36 milijard dolarjev dobička, kar ni prej uspelo nobeni ameriški banki.

Sorodna novica Slovenske banke na šok dobro pripravljene

V Uradnem listu sklep o začasni prepovedi izplačila dividend
Tudi banke v Sloveniji so na krizo pripravljene dobro, zgodba je popolnoma drugačna kot leta 2008. NLB je, denimo, lani ustvaril 193,6 milijona evrov čistega dobička. Tudi na Združenju bank Slovenije so za MMC potrdili, da je "sposobnost bank, da amortizirajo kakršne koli gospodarske šoke, boljša kot kdaj koli prej". Se bodo pa morali lastniki delnic letos posloviti od dividend. V Uradnem listu je bil namreč objavljen sklep o "makrobonitetni omejitvi razdelitev dobičkov bank". Da bi bil finančni sistem odpornejši proti šokom in da bi ohranil stabilnost, je vlada tako uvedla začasno omejitev izplačevanja dividend. Da letos ne bo dividend, so uprava in nadzorniki NLB-ja že predlagali pred dvema tednoma, ob tem pa sporočili, da postopki o nakupu srbske Komercijalne banke potekajo po načrtih.