Tako so se lani neto oslabitve in rezervacije ustavile pri 238,2 milijona evrov, predlani pa so neto oslabitve in rezervacije znašale 650,1 milijona evrov. Še huje je bilo leta 2013, ko so bile banke po obsežnih sanacijah na koncu leta na 3,81 milijarde evrov čiste izgube.

Letošnji čisti dobiček je sicer spodbuden, manj ugodna pa je slika na prihodkovni strani, saj je lanski bruto dohodek bank znašal 1,12 milijarde evrov, kar je za 9,1 odstotka manj kot leta 2014. Zaradi načrtovanega prestrukturiranja bank v državni lasti pa se je lani zmanjšala tudi bilančna vsota, ki je znašala 37,41 milijarde evrov, kar je za 3,4 odstotka manj kot leta 2014.

Manj posojil podjetjem, več gospodinjstvom
V letu 2015 so upadala posojila nefinančnim družbam, tako je v celotnem letu obseg posojil upadel na 8,26 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov manj kot leta 2014. Najmanj se je skrčil obseg posojil podjetniškemu sektorju pri velikih domačih bankah.

Nasprotno pa obseg posojil gospodinjstvom narašča, saj se je lani povečal za 1,2 odstotka, na 8,43 milijarde evrov. K temu je po podatkih Banke Slovenije pripomogla rast obsega stanovanjskih posojil.

Obseg vlog nebančnega sektorja se je v decembru sicer znižal, na letni ravni pa se je kljub temu povečal za 2,9 odstotka, na 25,14 milijarde evrov. K temu sta prispevali rast vlog nefinančnih družb in gospodinjstev, po drugi strani pa so se vloge države znižale za 10,3 odstotka. Ob tem pa v Banki Slovenije opozarjajo, da je dobra polovica vlog vpoglednih in da se dolgoročnejše vezane vloge umikajo zaradi nizkih obrestnih mer.

Boljša kakovost posojilnega portfelja
Kakovost posojilnega portfelja se je izboljšala, saj je bilo terjatev z zamudo nad 90 dni 9,9 odstotka, kar je za dva odstotka manj kot leta 2014. Med terjatvami do podjetij je bilo 15,4 odstotka nedonosnih terjatev, kar je 2,3 odstotka manj kot leta 2014.