Banka sicer lahko plača kazen, a jo bo vseeno močno udarilo po dobičku in prihodkih. Foto: EPA
Banka sicer lahko plača kazen, a jo bo vseeno močno udarilo po dobičku in prihodkih. Foto: EPA

Upravni odbor francoskega bančnega velikana se je pretekli konec tedna sešel na izredni seji v Parizu in potrdil izpogajano kazen, navajajo neuradni viri. Uradno naj bi bila kazen razglašena danes po zaprtju borze v New Yorku, torej okoli 20. ure po srednjeevropskem času. V BNP Paribasu zadeve za zdaj ne želijo komentirati.
V zameno za omenjeno kazen bo banka morala priznati krivdo za kršenje sankcij, ki so jih ZDA uvedle proti Iranu, Sudanu in Kubi, v obdobju od leta 2002 do 2009. Preiskava se je osredotočila na več kot 100 milijard dolarjev transakcij, pri čemer jih je bilo 30 milijard dolarjev spoznanih kot spornih.

BNP Paribas ima sicer zadosti kapitala, da bo kazen lahko plačal. A višina kazni in delna prepoved opravljanja poslov v dolarjih bosta močno okrnili njene zaslužke. Ameriške oblasti so prav tako že dosegle, da je BNP Paribas odpustil tri visoke menedžerje, med drugim je moral oditi operativni direktor Georges Chodron de Courcel. V okviru dogovora pa bi lahko bilo odpuščenih še več nižjih uslužbencev, povezanih s spornimi transakcijami.

Ustavitev poslov v dolarjih
Dogovor končuje več mesecev dolga pogajanja, v katera se je vmešal celo francoski predsednik Francois Hollande. Ta je pisal ameriškemu kolegu Baracku Obami ter z njim po lastnih navedbah tudi večkrat razpravljal o domnevni nesorazmernosti kazni, ki grozi francoski banki. Obama je ob tem vztrajal, da se sam v delo ameriškega pravosodnega sistema ne vmešava.

V ZDA naj bi tudi začasno ustavili dele poslov, ki jih BNP Paribas opravlja v dolarjih. Suspenz naj bi veljal za celo leto 2015, uveljavljali pa ga bodo postopoma, da bo banka lahko izpeljala že začete posle. BNP Paribas ima zdaj do 31. decembra čas, da najde drugo banko, ki bo posle v dolarjih v času suspenza opravljala v njenem imenu.

Strokovnjaki pa so opozorili, da so ameriške oblasti zelo stroge do tujih bank, medtem ko domače finančne institucije ob podobnih prestopkih obravnavajo precej mileje.